Minute za jezika predvajane 1.6.2010 so se zopet zadržal pri vprašanju gledalca. Marta Kocjan – Barle se je najprej dotaknila imena Russell. Tako je pojasnila, da moška imena in samostalniki, ki imajo v zadnjem ali edinem zlogu polglasnik se v stranskih sklonih okrajšajo. Tako npr. Rupel-Rupla, Otočec-Otočca in Mengeš-Mengša.
V primeru, da pri okrajševanju naletimo na težko izgovorljiv sklop, se osnova ne okrajša ampak ohrani. Npr. jezdec-jezdeca ali jazbec-jazbeca
Russell sodi v prvo skupino, saj je okrajšana izvedba lahko izgovorljiva tako je Russell-Russla pa tudi Campbel-Campblla
Po drugi varianti pa bi šel Coldwell, ker bi tukaj dobili težko izgovorljivo besedo, tako je Coldwell-Coldwella
Nato je bil na vrsti Götingen. Ta primer je podoben pravopisnima primeroma Tübingen in Solingen, kjer se ohranja osnova (v Tübingenu in v Solingenu), tako je tudi v Göttingenu.
Pravopis pa ima zato zelo podoben primer tudi drugačno pravilo, se pravi okrajšane. Elrangen –v Erlangnu in Wengen- v Wengnu. Tukaj si nato pomagamo s pogostostjo rabe. Wngen se uporablja tako, Erlangen pa ne.
Zadnji pa je bil priimek Polšak. Gledalca je zanimalo, ali Poljšaka, ali Poljška. Pravopis pravi, da se okrajša osnova tudi pri domačih (slovanskih) imenih, ki se končajo na a, o ali i. Npr. Grbac-Grbca ali Lajovic-Lajovca; Zadar-Zadra in Siask-Siska.
Pravopis ima podoben primer Ramšak-Ramšaka, ki se ne okrajša pa čeprav pravila tako velevajo. Tako je bolj pogosta oblika, kjer se osnova ohranja kot tista, kjer so ta okrajša. Pogosteje je Poljšak-Poljšaka kot Poljšak-Poljška.