Nokia N9 je nekoliko poseben mobilnik, razlog pa tiči predvsem v operacijskem sistemu MeeGo, ki je na prvi pogled nekakšna mešanica Androida in iOS-a, pri nekoliko boljšem pogledu pa se najde še kakšen zametek Windows Phona. Nokia N9 si tako zagotovo zasluži nekaj pozornosti.
Telefon ima 3.9 inčni AMOLE zalon z Gorilla Glass zaščito, 8MP fotaparat, 1GHz procesor, Wi-Fi, Bluetooth… več pa tukaj (Nokia N9 z MeeGo in izjemno stilskim izgledom prihaja konec leta 2011).
Tako kot pri vsakem telefonu je tudi tukaj nekaj kritik. Prva zagotovo leti na to, da ni podpore za Flash, druga pomanjkljivost je ta, da nima FM radia. Na žalost telefon nima microSD reže, prav tako pa tudi ne urejevalnika besedil. To, da uporablja micro-SIM (tako kot iPhone) in ne mini-SIM (kot vsi ostali) je prav tako lahko minus.
Škatla poleg telefona vsebuje še zelo zanimiv USB polnilec, microUSB to USB kabel in preproste slušalke.
Mere Nokia N9 so 116.5 x 61.2 x 12.1 mm in tehta 135g. To pomeni, da je čisto majčkeno večji od iPhone 4S, a z mnogo bolj prijazno obliko. Če tako začnemo pri zaslonu, ki je 3.9 inčni Amoled s precej dobro ostrino in dobrim vidnim kotom. Pa tudi na sončni svetlobi se dobro izkaže. Skratka gledanje slik in videa je užitek. Sprednja stran nima tipk, je pa v spodnjem desnem kotu kamera, levem pa bela LED lučka.
Na desni strani je tipka za prižiganje in ugašanje/zaklep in tipka za uravnavanje glasnosti. Desna stran je prazna. Zgornja stran skriva 3.5mm vhod za slušalke, microUSB vhod pod dvižnim pokrovčkom in predalček za micro-SIM kartico. Na spodnjem delu pa je zvočnik. Zadnja stran skriva 8MP fotoaparat s Carl Zeiss optiko in dvojno LED bliskavico.
Nokia N9 ima kot že rečeno ena redkih nameščen operacijski sistem MeeGo 1.2 Harmattan. Različica out-of-box je bila PR 1.0 je pa že na voljo PR 1.1. Sama nadgradnja poteka OTA in precej dolgo.
Ker je telefon brez fizičnih tipk (z izjemo tipke za zvok in prižiganje/ugašanje) celotna navigacija poteka preko vmesnika. Zaradi tega je najprej nekaj težav, a je sistem dovolj preprost da se ga hitro osvoji.
Zaslon se odklene s potegom iz ene stranice proti drugi. Z majčkenim potegom iz spodnje strani navzgor pa odpre štiri hitre povezave (Telefonija, Sporočila, Fotoaparat in Splet).
Po odklepu se odpre osnovni zaslon po katerem se premikamo gor in dol. S klikom na zgornjo vrstico se odpre statusna vrstica, ki omogoča hitro nastavitev nekaterih funkcij (zvok, Wi-Fi, Bluetooth…).
S premikom levo ali desno pa je moč odpreti še dva zaslona. En je Koledar z današnjimi dogodki. Drug pa Odprte aplikacije, ki omogoča prikaz 9-ih odprtih aplikacij, hiter prehod na njih in z dolgim pritiskom tudi možnost njihovega zaprtja. Vse poteka zelo tekoče, med testiranjem ni prišlo do sesutja ali kakšnega drugega problema.
Sam MeeGo je v angleškem jeziku, ampak to bi mu še bilo moč odpustiti, če bi imel Slovenščino na voljo pri tipkovnici. Te pa na žalost ni, tako ni niti č,ž,š-jev. A je tako zgolj na prvi pogled. Na srečo je na voljo češčina, ki pod Settings, Time and Language, Tex imput in izbiro češčine deluje.
Nokia N9 pri kontaktih omogoča tiste klasične funkcije, vključno z osnovno sinhronizacijo. Pri klicanju je moč opaziti, da v Nokio N9 niso vgradili t.i. pametnega klicanja je pa na voljo SkypeOut funkcija.
Pisanje SMS-ov in elektronske pošte ima že prej omenjen začetni problem s tipkovnico in č,ž,š-ji. Na žalost pa ni tudi hitrih povezav na številke v zgornji vrstici črk.
Pregledovalnik slik ni nič posebnega. Nekoliko bolj zanimiv je video predvajalnik. Poleg njegove minimalističnosti omogoča nekaj zanimivega, saj samodejno s pomočjo YouTuba poišče podobne videe. Tudi DivX-i in HD 720p tehnika mu ne delajo problemov.
Predvajalnik glase pa izgleda zelo privlačno, a se v njem ne skriva veliko naprednih funkcij.
Nokia N9 ima 8MP senzor z f/2.2 lečo. Uporabnipki vmesnik je preprost za uporabo in omogoča kar nekaj nastavitev (5 ISO nastavitev, 6 različnih scen…). Slike v 16:9 tehniki so v največ 7.1MP, v 4:3 pa v 8MP tehniki.
Kar pa se tiče slik, te so pravzaprav zelo dobre, kar pa za video posnetke ni moč reči. Te je namreč moč posneti zgolj v HD 720p tehniki. Snemanje omogoča kontinuirano ostrenje, kar je pohvalno. Razlog za nekoliko slabši video pa je v slikah na sekundo te so od maksimalnih 29 padli tudi na 22, kar pa že predstavlja problem, ki ga je moč zaznati.
Spletni brskalnik je v primerjavi s Symbianom odličen, a na žalost nima Flash podpore. Ker ima N9 vgrajeno podporo za HSDPA do 14.4 Mbps in HSUPA do 5.7Mbps hitrost nalaganja ni problematična.
Kot se za pametne telefone spodobi je na voljo še kar nekaj drugih funkcij. Tako je tukaj Wi-Fi hotspot, ki ustvari dostopno točko. Podpora za NFC je prav tako tukaj, a s precej malo funkcijami. Tukaj so potem še Documents, namenjen branju dokumentov, Notes, AccuWeather, YouTube… Zelo pohvalno je, da je na voljo Skype aplikacija. Od prednaloženih igric pa so Angry Birds NFC, GOF2 NFS Shift in RealGolf 2011. Seveda pa je tukaj še Ovi Store. Za izrabo GPS-a sta na voljo Ovi Maps in Drive.
Za konec ostane še pohvala Nokie pri mobilniku Nokia N9. Pohvala leti predvsem na dizajn, ki je precej preprost, a zelo privlačen. Nekoliko manj pohvalen je MeeGo, pri katerem nekako ni videti prihodnosti. Čeprav je že v pripravi nadgradnja PR 1.2, ki prinaša kar nekaj novosti. Pri vsem skupaj je morda problematična le cena 629€ za 16GB in 699€ za 64GB različico brez davka.
Mobilnik Nokia N9 je za testiranje posodil Nokia Slovenija.
