ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) je mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju, ki ga je včeraj podpisala tudi Slovenija. V Evropski Uniji je podpis dalo 22 od 27 držav članic in med njimi ni Nemčije. To dejstvo pravzaprav pove ogromno. Pogajanja glede ACTA-e so se začela junija 2008, do podpisa pa je prišlo 1. oktobra 2011.
Med podpisnicami so poleg 22-ih držav Evropske Unije še Združene države Amerike, Avstralija, Kanada, Japonska, Monako, Nova Zelandija, Singapur ter Južna Koreja.
V Sloveniji se do včeraj o ACTI ni govorilo nič, več smo slišali o dveh ameriških zakonih SOPA in PIPA. Razlog je seveda to, da so pogajanja potekala v tajnosti in da javnost ni imela možnosti sodelovanja. Kar kaže na to, da bi če bi prišlo do sodelovanja javnosti dogovor padel že v začetku. Je sicer tudi res, da je časa še nekaj, saj mora iti potrditev sedaj najprej v potrditev Evropskemu parlamentu in nato še v potrditev nacionalnih parlamentov.
Tako kot vsaka stvar ima tudi ACTA svoje dobre in slabe lastnosti. Da si lahko ustvarimo svojo sliko je potrebno najprej prebrati besedilo. Angleška različica je na voljo tukaj, slovenske pa najverjetneje ne bomo dočakali še lep čas. Začuda se je našel tudi slovenski prevod, ta je tukaj.
Seveda so tukaj najbolj zanimive tiste skrajne razlage.
Evropska komisija, ki ACTO podpira je na svoji spletni strani zapisala takole. ACTA zagotavlja ljudem razširjanje nepiratskih vsebin in informacij preko spleta. Prav tako ne omejuje svobode do interneta in ne zahteva cenzure ali ukinitve spletne strani. ACTA zagotavlja možnost pregona organiziranega kriminala, ko gre za krajo intelektualne lastnine. Še vedno bo možna uporaba socialnih omrežij, tako kot do sedaj in brez nadzorovanja uporabnikovih naprav—ACTA ni Big Brother. Poudarili so še, da vse kar lahko legalno počnemo sedaj bo možno početi tudi po sprejemu ACTE (torej nič več Torrenta in ostalih P2P omrežij ter filmov, serij, glasbe, programov….. v obliki kot jo poznamo sedaj) ter da ne obstaja nikakršna prisila s strani tega akta, da bi prišlo do izklopa interneta. Evropska komisija je podporo našla tudi v tem, da bodo na tak način zavarovana delovna mesta v EU in v dejstvu, da se zaradi ponarejanja blaga v EU izgubi 8 milijard €.
Nasprotniki pa poudarjajo da ACTA krši temeljne civilne in digitalne pravice vključno s svobodo govora ter komunikacijsko zasebnostjo. Glavnina od 153 članic World Trade Organization (WTO) je izrazila dvome, da bi pogodba lahko izkrivila trgovino. Nasprotniki ACTE naslednji dvom polagajo v dejstvo, da bo ACTA odstranila varovalke, ki varujejo ponudnike interneta (Internet Service Providers oz. ISP) pred kršitvami njihovih uporabnikov. Tako ISP-jem ne dajejo nobene druge možnosti, kot da kršijo komunikacijsko zasebnost, da zavarujejo sebe. Prav tako naj bi po analizi narejeni s strani Free Software Foundation ACTA zahtevala od IPS-ov onemogočenje gostovanja vseh brezplačnih programov, s katerimi se lahko dostopa do avtorsko zaščitenih vsebin.
Glede na to, da je stvar zrela za zelo poglobljeno predvsem pravno razpravo, ki je zaradi tajnosti do sedaj ni bilo, se stvari že počasi razvnemajo. Na poljskem je ACTA že povzročila proteste. Teh se je udeležilo okoli 20.000 ljudi, aretiranih je bilo 24 ljudi. Hekerji Anonymous so z DoS napadi sesuli spletne strani poljske Vlade. Kako se bodo stvari odvijale naprej bomo videli, ljudje pa najverjetneje ne bodo stali križem rok. Pravilno postopanje bi bilo zagotovo bolj transparentna predstavitev z argumenti. Ljudje bi tako lahko ocenili za kaj pravzaprav ge, saj drugače je ACTA obsojena na propad.