V Veliki Britaniji je predsednik vlade, David Cameron napovedal novo nujno zakonodajo (emergency legislation) za dostop do telekomunikacijskih podatkov. Razloga za sprejem nove zakonodaje so pojasnili v dveh točkah.
European Court of Justice (ECJ) je aprila letos ugotovilo, da je 12 mesečno hranjenje komunikacijskih podatkov brez utemeljenega razloga nedovoljeno. Če ponudniki storitev ne bodo imeli poslovnih razlogov za hranjenje teh podatkov bodo začeli z njihovim brisanjem. To pa bo po besedah Davida Camerona povzročilo resne posledice na preiskave kaznivih dejanj.
Drug razlog za spremembo zakonodaje pa je, da si določene družbe želijo izbistritev zakonodaje glede sodelovanja z državnimi organi (mišljeno predvsem policija in tajne službe). Ta dva razloga sta bila dovolj, da so se v Veliki Britaniji odločili za sprejem nujne zakonodaje na tem področju. Seveda so zadaj še kakšni višji razlogi, a teh uradno niso navedli.
V zakonodajo bodo vgradili tudi nekaj dodatnih varovalk. Zakon ima rok veljave, saj bo leta 2016 prenehal veljati in tako daje možnost, da se preučijo dodatne možnosti oz. najdejo boljši ukrepi za ukrepanje. Prav tako bodo zadolžili posebno telo, da bdi nad varovanjem zasebnosti prebivalcev. Prav tako bo dostop do teh podatkov precej bolj omejen kot je to veljalo do sodbe ECJ.
Kaj pa v Sloveniji?
Ravno nekaj dni nazaj pa je Ustavno sodišče RS razsodilo, da so členi 162, 163, 164, 165, 166, 167, 168 in 169 ZEKom-1 neustavni in naložilo uničenje vseh podatkov, ki jih operaterji hranijo na podlagi izpodbijanih določb. Operaterji, ki v Sloveniji hranijo te podatke so jih po objavi sodbe v Uradnem listu RS dolžni nemudoma uničiti. Tako da do uničenja bo v Sloveniji najverjetneje prišlo, če pa bodo spremenili ZEKom-1, se bo lahko nadaljevalo z zbiranjem.