Evropska Komisija je izdala podatke EU Broadband Scorecard 2014, ki prikazujejo napredek držav članic glede Digitalne Agende. Digitalna Agenda si je kot cilj zastavila, da bi vsi domovi v Evropski uniji do leta 2020 imeli dostop do širokopasovnega dostopa 30Mbps+ in 50% od teh bo imelo dostop do 100Mbps+. Na žalost podatki za Slovenijo niso ravno spodbudni.
Objavljeni podatki veljajo za konec leta 2013. Dostop do fiksnega širokopasovnega interneta ima v Sloveniji malo manj kot 90% domov in okoli 75% domov na ruralnih področji. Medtem, ko ima več kot polovica držav več kot 95% dostopnost in kar 6 od njih 100% tudi na ruralnem območju.
Na žalost se tudi pri dostopnosti NGA (Next Generation Access), ki vključuje VDSL, Cable Docis 3.0 in FTTP/FTTH ne moremo ravno pohvaliti. Dostopnost v Sloveniji je okoli 73%, na podeželju pa malo več kot 45%. Ker tukaj tudi druge države ne blestijo ravno, se Slovenija na področju podeželja uvršča na 7. mesto.
Precej bolje smo jo odnesli na področju LTE-ja. Saj smo malo več kot 60% pokritostjo imeli več kot 55% pokritost na podeželju. In ta številka bo tudi v poročilu za leto 2014 precej dobra, saj sta oba operaterja pokrila preko 75% prebivalstva.
Pri penetraciji fiksnega širokopasovnega dostopa smo z malo več kot 25% nekje na sredini. Zelo slabo pa nam kaže pri penetraciji uporabnikov s hitrim (30Mbps+) oz. ultrahitrim (100Mbps+) dostopom. Glede na podatke iz januarja 2014 so samo tri države slabše. V odstotkih je to manj kot 2.5%, kar je zeloooooo slabo.
Nekoliko bolje je pri penetraciji ultrahitrega dostopa, kjer smo nekje v sredini z 1%.
Glede na vrsto dostopa v Sloveniji vodi xDSL s skoraj 50%, sledi kabelski modem in nato FTTH/B. Tako smo tudi pri naročninah na NGA (Next Generation Access) 36% nekje na sredini.
Zanimivih pa je še nekaj drugih podatkov. Tržni delež t.i. incumbent operaterja t.j. Telekom Slovenije na fiksnem širokopasovnem dostopu je malo več kot 45%. Gledano primerjalo je v drugih državah ta delež precej večji, v osmih celo več kot 50%. Tako da vsaj kar se tiče internetnih storitev je v Sloveniji precej močna konkurenca.
Prav tako v Sloveniji »novi« ISP-ji v večini uporabljajo lastno infrastrukturo za ponujanje storitev. Le v malo manj kot 30% je uporabljena infrastruktura Telekoma Slovenije.
Dve ogromni črni piki
Dve ogromni črni piki pa si je Slovenija prislužila pri številu naročnikov na višje širokopasovne hitrosti. Medtem ko ima v večini držav 2/3 naročnikov vsaj 10Mbps dostop tistega pod 2mbps pa je zelo malo imamo v Sloveniji prav te najslabše postavke precej veliko. 10% naročnikov ima namreč naročeno hitrost med 144 Kbps in 2Mbps, 45% pa med 2Mbps in 10Mbps. Skupaj to pomeni 55% naročnikov s hitrostjo pod 10Mbps. Samo 4 države imajo višji odstotek naročnikov s hitrostjo do 10Mbps.
Zelo slabo pa je tudi, če gledamo glede na zahteve Digitalne Agende. Okoli 93% uporabnikov fiksnega širokopasovnega dostopa v Sloveniji nima naročene hitrosti, ki izpolnjuje pogoje Digitalne Agende, t.j vsaj 30Mbps. 5% naročnikov pa je takšnih, ki ima naročenih 100Mbps ali več.
Kaj pa cena internetnih storitev?
Samostojni internetni dostop je v Sloveniji eden najdražjih. Mediana za pakete s hitrostmi med 30 in 100Mbps je v Sloveniji 71€ z 91€ in 102€ sta dražja zgolj Ciper in Malta.
Nekoliko bolje je pri trojčku (telefon, TV in internet), kjer je cena 77€ za pakete s hitrostmi med 30 in 100Mbps.
Pa ni vse tako slabo
Glede na podatke pridobljene iz akcije SamKnows so slovenski operaterju drugi po vrsti glede na izpolnjevanje obljubljene hitrosti, z več kot 90% nas je prehitela Poljska. Slovenski operaterji pa svoje obljube izpolnjujejo v več kot 85%, kar je zelo dobro. Najslabše pa so se odrezale Francija, Velika Britanija in Irska.
Vir.