Kranjska klobasa je dobila status zaščitena geografska označba (ZGO / PGI). Slovenija je predlog za registracijo kranjske klobase vložila že leta 2009, leta 2012 so jo objavili, zaradi ugovarjanja Avstrije, Nemčije in Hrvaške pa je do registracije prišlo šele 7.1.2015.
Kot so zapisali v opisu je Kranjska klobasa je pasterizirana poltrajna klobasa je izdelana iz grobo zmletega prašičjega mesa I. in II. kategorije (stegno, pleče, vrat) in prašičje slanine (hrbet). Nadev za Kranjsko klobaso je razsoljen z dodatkom nitritne soli, začinjen s česnom in poprom, napolnjen v tanka prašičja čreva in zašpiljen z leseno špilo v pare, s spojenima koncema. Klobasa je vroče dimljena in pasterizirana. Uživa se topla po kratkem pogrevanju v vroči vodi, ko pridobi zelo specifično jedilno in visoko gastronomsko kakovost. Površina klobase je rdeče rjave barve in blagega vonja po dimu, na prerezu je meso rožnato rdeče in slanina smetanasto bela in neraztopljena, tekstura je napeta, hrustljava in sočna, aroma je polna in značilna za razsoljeno, specifično začinjeno in dimljeno prašičje meso.
Kemijska sestava nepogrete klobase: — skupne beljakovine: min 17 % — maščoba: max 29%.
Kljub temu, da je Slovenija z Avstrijo in Nemčijo hitro sklenila kompromis je dogovor s hrvaško trajal precej dlje. Na koncu je Slovenija hrvaški dovolila 15 letno prehodno obdobje v katerem lahko uporablja izraz Kranjska oz. Kranjska kobasica. To obdobje se bo izteklo 7.1.2030.
Slovenija ima trenutno zaščitenih 11 proizvodov s statusom zaščitena geografska označba (ZGO) na ravni EU. Naslednji na vrsti je Štajerski hmelj, ki smo ga v registracijo predložili 10.1.2014 in to pod strožjo zaščito, Zaščitena označba porekla (ZOP / PDO).