Promet z zdravili na debelo oz. veletrgovina z zdravili je eden od ključnih dejavnikov, da v Sloveniji zdravil ne zmanjka. Tako imajo veletrgovci v vsakem trenutku v skladišču nekaj 10.000 različnih zdravil in izdelkov in tako omogočajo, da pri dobavi zdravil ni čakalnih vrst. V Sloveniji imamo 84 veletrgovcev z zdravili in 13 priglašenih veletrgovcev.
Na strokovnem posvetu o prometu z zdravili na debelo je Miha Lavrič, mag. farm., predsednik Sekcije veletrgovcev z zdravili pri Trgovinski zbornici Slovenije in predsednik uprave Salusa dejal: »Osrednja naloga veletrgovcev z zdravili na debelo je zagotoviti, da vsakdo pravočasno dobi zdravilo, ki ga potrebuje, ne glede na to, kje v določenem trenutku je. Zato je pomembno, da smo del širšega partnerstva, ki poleg nas – veletrgovcev – vključuje tudi proizvajalce zdravil, lekarne, bolnišnice in državne inštitucije. Odgovornost, ki jo imamo vsi skupaj v odnosu do bolnikov, pa je ogromna.«
Sistem oskrbo z zdarvili nadzorujeta Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke ter Zavod za zdravstveno zavarovanje. »Končna dobava zdravil lekarnam je samo najbolj viden del aktivnosti, ki jih izvajamo. Pred tem moramo seveda zdravila nabaviti od domačih in tujih dobaviteljev, jih potem ustrezno skladiščiti ter na koncu poskrbeti tudi za zbiranje in varno uničevanje odpadnih zdravil. Pri vsem smo pod strogim nadzorom državnih institucij. Naša naloga je torej več kot samo dobava zdravil« je pojasnil Davorin Poherc, predsednik uprave Kemofarmacije.
Dr. Stanislav Primožič, mag. farm., z Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke je izpostavil, da je osnovni namen zakonodaje, ki regulira delovanje veletrgovcev z zdravili na debelo, zagotoviti varnost uporabnikov zdravil in preprečiti vstop ponarejenih zdravil na trg. V Sloveniji težav s ponarjenenimi zdravili še nismo imeli, saj se veletrgovci držijo zakonodaje.
Kot je poudaril Tomaž Gantar, predsednik Odbora Državnega zbora za zdravstvo, zdravila predstavljajo sorazmerno majhen strošek v celotnem zdravstvenem sistemu, stroški za zdravila pa so močno regulirani na vseh področjih. Nekoliko drugačna je ureditev na področju medicinskih materialov, ki je regulirano bistveno manj, tudi na nivoju EU.
Predstavniki panoge so posvet zaključili enotno. Strinjali so se, da je v prvi vrsti treba urediti sistem javnega naročanja, ki trenutno vzpostavlja neuravnotežen odnos med naročnikom in ponudnikom. Naročniku se namreč ni treba vnaprej zavezati h količinam kupljenih zdravil, javno naročilo pa lahko kadar koli brez razloga prekine.