Atrijska fibrilacija ali preddvorno migetanje je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih, saj jo ima 1% prebivalstva, v Sloveniji torej okoli 20.000 ljudi. V Evropski uniji ima atrijsko fibrilacijo kar 4.5 mio ljudi, saj se po 65. letu njena pogostost trmo dviga in pri 80-ih jo ima že več kod desetina.
Pojavnost atrijske fibrilacije je večje na področju z največjo pojavnostjo debelosti, tako imajo azijske države, kjer je manj ljudi s prekomerno telesno težo, tudi manj težav z atrijsko fibrilacijo. Tako se v zadnjih letih pojavlja vedno več dokazov, da je prekomerna telesna teža eden izmed dejavnikov tveganja za pojav atrijske fibrilacije.
Kako atrijsko fibrilacijo občutimo?
Atrijsko fibrilacijo prepoznamo kot nenadno hitro bitje srca, v neenakomernem ritmu. Bolniki opisujejo občutek, da jim srce vzdrhti, trepeta ali dobesedno ponori. Ob prvem napadu je treba poiskati zdravniško pomoč, saj nezdravljena atrijska fibrilacija lahko vodi v možgansko kap.
Kardiolog Boris Cibic dr. med je povedal da imajo bolniki z atrijsko fibrilacijo 5x večje tveganje za možgansko kap, ta je posledica nastajanja strdkov v levem preddvoru ob njegovem hitrem migetanju. To tveganje pa je odvisno predvsem od starosti (večje po 65. letu, še večje po 75. letu) in pridruženih obolenj (arterijska hipertenzija, srčno popuščanje, sladkorna bolezen, prebolela možganska kap ali prehodna slabša prekrvavitev možganov, bolezni arterij, ženski spol).
Foto: Ana Kovač