Zavod mladi podjetnik je že drugo leto zapored pripravil poseben dogodek, na katerem so se z javnimi predstavitvami (ang. pitch) predstavili polfinalisti izbora. Ti so imeli na voljo zgolj 4 minute, v katerih so morali strokovno komisijo prepričati (Lojze Bertoncelj (30Lean), Sandi Boršo (SAOP), Blaž Zupan (Optiprint), Gregor Sakovič (NLB), dr. Jure Knez (Dewesoft), Alen Marić (Woodway) in Borut Borštnik (Zavod mladi podjetnik)), zakaj si ravno zaslužijo napredovanje v zadnji del izbora.
Razglasitev zmagovalca in prejemnika naziva Mladi podjetnik leta 2016 bo v okviru dogodka Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!, ki bo potekal danes, 16.6.2016 od 13.00 do 19.00 v NLB Centru inovativnega podjetništva (Trg republike 2, Ljubljana).
Pet finalistov, ki se poteguje za naziv pa so že razkrili in sicer so to:
Matej Bešter, Jaka Žukovec in Miha Geršič, Popolna postava
Ekipa Popolne postave, ki letos načrtuje milijon evrov prihodkov, ima pred seboj jasen cilj: postati strokovnjak številka 1 za telesno preobrazbo in zdrav življenjski stil v Sloveniji. S svojim programom, ki so ga poimenovali Formula popolne postave, so pomagali že več kot 12 tisoč Slovencem. Lani so vstopili tudi na hrvaški trg, letos nameravajo vstopiti še na nemško govorečega. »Naš glavni fokus je trenutno na zaposlovanju in optimizaciji, jeseni pa bomo predstavili nov program. Evropejcem bomo prek Amazona začeli ponujati svoja prehranska dopolnila, ki so povsem naravna,« je povedal Matej Bešter.
Miha Fabjan in Matej Ramuta, SNIT (SmartNinja)
V naslednjih letih bo na trgu primanjkovalo kar milijon IT-jevcev. »Smart Ninja je inovativen vmesnik med ponudbo in povpraševanjem,« pojasnjuje Miha Fabjan, ki je skupaj z Matejem Ramuto zasnoval tečaje za vse, ki si želijo osvojiti veščine, ki jih iščejo sodobna IT podjetja. Ekipa, ki je zagon podjetja in rast financirala iz prihodkov podjetja, želi k svojim tečajem letos privabiti kar tisoč tečajnikov. Lani so se kot prvi tovrstni ponudnik predstavili še na avstrijskem trgu. »Ta trg ima svoje posebnosti. Računamo na strateško partnerstvo. Torej že uveljavljeno večje podjetje, ki vidi sinergije v našem delu,« je razkril Fabjan. Prihodki podjetja Snit bodo po napovedih letos znašali 250 tisoč evrov.
Rado Daradan in Mitja Melanšek, Mali junaki
»Prva finančna injekcija ob ustanovitvi Malih junakov je bila sestavljena iz študentskega kredita in osebnih prihrankov. Lagala bi, če bi rekla, da je bilo enostavno,« pravita ustanovitelja podjetja Mali junaki. Ekipa je konec lanskega leta prejela investicijo v višini 50 tisoč evrov s strani bolgarskega pospeševalnika Eleven, ki jim pomaga tudi pri pripravi vstopa na tuje trge. Tako za letos načrtuje vstop na nemški trg, ki bo po trenutnih ocenah zaradi velikosti trga prinesel 250-odstotno rast prihodkov. »Ena ključnih težav, ki smo jo Mali junaki rešili ravno pred kratkim, je avtomatizacija proizvodnje in logistike, ki nam zagotavlja, da se stroški pri večjem obsegu dela ne povečujejo. S tem smo si zagotovili temeljno infrastrukturo za širitev na tuje trge, pri čemer smo ravno v sklepni fazi iskanja partnerjev in investitorjev,« pojasnjujeta ustanovitelja Malih junakov, ki ustvarjata v podjetniškem okolju MP coworkinga.
Matija Kovač in Marko Hozjan, Akademija Int
Matija Kovač in Marko Hozjan sta na slovenski (in evropski) jezikovni trg, ki že leta ni doživel nobenih sprememb, prinesla novost: tečajniki se lahko v tečaje vpišejo kadarkoli in ne več zgolj dvakrat letno, plačilo tečajev pa lahko poravnavajo prek mesečne naročnine. Ekipa Akademije Int ima danes 8 zaposlenih in več kot 60 učiteljev, razvija pa tudi nove produkte. Nova spletna aplikacija, namenjena prevajalskemu delu, bo na voljo še letos jeseni, napoveduje Matija Kovač. Akademija Int naj bi letos ustvarila 275 tisoč evrov prihodkov.
Niko Miholič, Kmetijsko gospodarstvo Panorganic
Kmetijsko gospodarstvo Panorganic, katerega lastnik je Mario Kurtović, je največji slovenski pridelovalec fižola in česna. Prleško podjetje prideluje tudi ameriške borovnice in goji jagode, lani pa se je predstavilo še z živo solato, ki raste v lončkih. Njegova posebnost je sodoben način pridelave zelenjave in sadja, s katerim za razliko od ostalih kmetijskih obratov ne uničujejo narave. Sredi Ljutomera tako stoji en hektar velik rastlinjak, ki ga odlikuje najsodobnejša tehnologija pridelave solat in zelišč. »Leta 2020 si želimo postati eden največjih proizvajalcev zelenjave in sadja v srednji Evropi,« je pojasnil Miholič in razkril, da bodo podoben rastlinjak še letos postavili tudi v sosednji Avstriji.