Telefonski imenik 2017 v tiskani izdaji je izšel decembra 2016 in to v nakladi 50.000 izvodov. Telefonski imenik je v Sloveniji del univerzalne storitve, katere del je AKOS 2.12.2014 za 5 let poveril družbi TSmedia.
Kot veleva odločba za izvajalca univerzalne storitve zagotavljanja in dostopa do univerzalnega imenika in univerzalne službe za dajanje informacij o naročnikih je potrebno najmanj 1x letno v tiskani obliki izdati univerzalni imenik. Elektronskega pa je potrebno najmanj enkrat mesečno posodobiti.
Druga zahteva pa je, da TSmedia d.o.o. posameznemu končnemu uporabniku na njegovo zahtevo enkrat letno brezplačno (razen nadomestila uporabnika za stroške poštnine) posredovati tiskani univerzalni imenik ter vsem uporabnikom zagotoviti brezplačen dostop do univerzalnega imenika v elektronski obliki, dostopnega na internetu. Telefonski imenik 2017 je bil tako na voljo v štirinajstih Telekomovih centrih in v izbranih večjih prodajalnah Mercator po Sloveniji.
Kdo sploh potrebuje Telefonski imenik Slovenije v tiskani različici?
50.000 izvodov res ni malo. Telefonski imenik Slovenije 2017 v tiskani različici je izšel v treh knjigah z Belimi in Rumenimi stranmi, ki so ločene glede na področno kodo oziroma regijo (01/07, 02/03, 04/05) in vsi izvodi so brezplačni. Zakaj tiskana izdaja, ali nista DVD in itis.si dovolj?
Najbolj preprost odgovor na to je, da tako od TSmedia, ki je v 100% lasti Telekoma Slovenije zahteva AKOS in to morajo spoštovati. Poleg vica o tem, da so telefonski imeniki dobri za podkurit, bi se dejansko morali vprašati zakaj potrebujemo drago ter povsem neekološko različico telefonskega imenika, ki je že isti dan, ko je izdana tudi zastarela. Ja, obstajajo ljudje, ki nimajo interneta ali računalnika, a vsi ti imajo na voljo klicno številko 1188 in možnost SMS storitve na 1188, ki sta vezani na najnovejšo bazo podatkov. Seveda je potrebno zagovarjati tudi tisto manjšo skupino ljudi, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nima ali ne more imeti dostopa do interneta. Rešitev za te bi seveda bila, da bi v Sloveniji končno uvedli širokopasovni dostop do interneta kot univerzalno storitev. Takrat pa bi resnično lahko začeli razmišljati o tem, da bi tiskana izdaja Telefonskega imenika Slovenije šla počasi v pozabo oz. bi jo izvajalec univerzalne storitve bil dolžan dostaviti določenemu krogu posebej izbranih naslovov npr. knjižnice ter na zahtevo posameznega končnega uporabnika.