Danes, 24. julija, na dan prvega znanega zasebnega detektiva Eugèna Françoisa Vidocqa, obeležujemo mednarodni dan detektivov (National and International Private Investigators Day). A ta poklic že dolgo ni več rezerviran le za moške. Bernarda Škrabar, detektivka in direktorica podjetja Detektivsko varnostna agencija, ki je hkrati tudi ustanoviteljica prve slovenske ženske detektivske agencije Satja, je v Sloveniji med detektivkami orala ledino.
Že nekaj časa se za poklic detektiva odloča vedno več žensk, predvsem pa so detektivke postale precej iskan profil. Razlog za to je ženska nota, ki jo prinesejo v detektivsko delo. Bernarda Škrabar je v intervjuju za Uporabno stran spregovorila o svojem delu in izzivih, s katerimi se srečuje.
Danes, 24. julija praznujemo mednarodni dan detektivov, kaj vam osebno pomeni ta dan?
Na mednarodni dan detektivov po svetu obeležujemo rojstni dan prvega znanega zasebnega detektiva Eugèna Françoisa Vidocqa in ob tem se vedno rada spomnim na to, zakaj sem se odločila za to poklicno pot. Detektivka sem, ker res ljubim ta poklic. Mednarodni dan detektivov se mi zdi pomemben, ker lahko ta praznik izkoristimo, da ljudem približamo naše delo in jim ga pomagamo razumeti.
Večina si detektive predstavlja kot preiskovalce v dolgih plaščih, ki s fotoaparatom skriti v grmovju oprezajo za nezvestimi partnerji, a v realnosti ima večina detektivov takšnih primerov zelo malo.
Na tem področju praktično ne delamo. Preiskovalci v filmih najzapletenejše primere rešijo v dobri uri, kar je daleč od realnega življenja. Detektivski filmi so polni akcije in adrenalina, a v realnosti sta bistveni orodji detektiva opazovanje in sledenje. Naše delo je sicer kdaj tudi akcijsko obarvano, a v prvi vrsti je to delo resno in odgovorno.
Ste direktorica podjetja Detektivsko varnostna agencija, ene največjih slovenskih detektivskih agencij, kot usposobljena telesna stražarka pa ste varovali kar nekaj tujih zvezdnikov, med drugimi Pink, Bryana Adamsa in The Hives. Ste ženska, ki se ukvarja s specifično dejavnostjo, ki je pogosto rezervirana za moške. Ste se zaradi tega na vaši poklicni poti kdaj srečali z ovirami?
Seveda, a intelekt in intuicija sta mi že kot otroku dobro služila. Vedno sem hotela priti do srži nečesa, vztrajam do konca, sem natančna, na trenutke skoraj preveč redoljubna, samosvoja in nepopustljiva. Opažam, da imamo ženske mehkejši pristop, smo bolj empatične in vztrajne. Sama rešitev ne iščem z agresijo, temveč skušam biti čim bolj prodorna. In to deluje. Vsaka izkušnja na poti mi je pomagala, da danes svoje delo lahko opravljam učinkovito, profesionalno in z veliko mero odgovornosti. Všeč mi je delo z ljudmi. Zdi se mi, da imam dobro razvito intuicijo in socialni čut, kar je zelo pomembno za moj poklic. Verjamem, da je pravi detektiv tisti, ki zna prisluhniti ljudem.
S katerimi primeri se največ ukvarjate?
Več kot 95 odstotkov dela opravimo za podjetja. Specializirani smo za preiskovanje negativnih dejanj v podjetjih, predvsem notranjih kraj in prevar. Med drugim se ukvarjamo tudi z izvajanjem alkotestov, kontrolo in nadzori bolniških dopustov, reševanjem odtekanja informacij iz podjetji, disciplinskimi kršitvami, lažnim prikazovanjem potnih stroškov, iskanjem piscev anonimnih besedil, zbiranjem dokaznega gradiva, iskanjem dolžnikov in preverjanjem njihovega premoženjskega stanja in vročitvami. Primeri, ki jih obravnavamo, so iz leta v leto bolj zapleteni in za njihovo uspešno reševanje potrebujemo vedno več znanja, ustrezne opreme in predvsem izkušenj.
Ste članica uglednega mednarodnega združenja CII (Council of International Investigators), ki povezuje med 300 in 400 najboljših zasebnih detektivk in detektivov z vsega sveta, in sodi med najbolj priznana svetovna profesionalna združenja. Najverjetneje veliko date na povezovanju, mreženju in izmenjavi izkušenj?
Med detektivi je vse več primerov mednarodnega sodelovanja. Detektivi za uspešno opravljeno delo vedno potrebujemo zadostno količino ustrezno zbranih informacij in v vsakem preiskovanju ključno vlogo odigra tudi široka mreža poznanstev. Prav mreženje in sklepanje tesnih prijateljstev z ljudmi, ki prihajajo iz iste stroke, je eden izmed pomembnih segmentov srečanj v okviru mednarodnega združenja CII.
Vas detektivska žilica spremlja tudi v zasebnem času, ko ne rešujete primerov?
Absolutno, saj detektivsko delo ni samo poklic, ampak način življenja. Tudi zasebno ne morem iz svoje »detektivske kože«. Če nekdo med kosilom recimo opazuje stene in strop, sama opazujem ljudi in dogajanje v prostoru – koliko ljudi pride in odide, vse preštejem … Preprosto ne morem iz svoje kože. Vedno se usedem tako, da za mano ni nikogar, saj imam le tako nadzor nad celotnim prostorom. Če se ne bi usedla tako, bi se počutila neprijetno. Tudi če sem kdaj v trgovini opazila koga, ki so ga zasrbeli prsti, si nisem mogla pomagati, da ne bi kraje preprečila. To je v meni.
Foto: Barbara Reya