Danes, 14.11. obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni, ki je v Sloveniji, tako kot v drugih razvitih državah sveta, v porastu. Vsako leto se število sladkornih bolnikov poveča za 3%, tako je lani (2017) zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo več kot 111.000 bolnikov.
Po podatkih NIJZ ima v Sloveniji, podobno kot v drugih evropskih državah, okoli 90% bolnikov sladkorno bolezen tipa 2, ostale oblike so precej redkejše. Sladkorna bolezen v razvitem svetu tako ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Porast števila bolnikov s sladkorno boleznijo pa zahteva boljšo sistemsko ureditev obvladovanja te bolezni.
Zdravljenje z zdravili in sprememba življenjskega sloga
Pri dobrem vodenju kroničnih bolezni, kamor spada tudi sladkorna bolezen je najpomembnejše premišljeno zdravljenje z zdravili in uveljavitev sprememb življenjskega sloga. K optimalni oskrbi in posledično kakovosti življenja veliko pripomore tudi izvajanje farmacevtske skrbi, kjer gre za sodelovanje bolnika, zdravnika, lekarniških farmacevtov in drugih zdravstvenih delavcev.
dr. Boštjan Martinc, nacionalni koordinator farmacevtske skrbi na Lekarniški zbornici Slovenije je povedal: »V lekarnah že nekaj let izvajamo farmacevtsko skrb pri sladkorni bolezni, sodelujemo pa tudi pri načrtovanju in izvajanju delavnic za usposabljanje laičnih svetovalcev. Trenutno je usposobljenih 26 laičnih svetovalcev, na terenu jih deluje 12. Laični svetovalci delujejo v lokalnih društvih diabetikov. Vsako leto je predvideno eno izobraževanje za usposabljanje novih laičnih svetovalcev.«
Vsak bolnik v programu farmacevtske skrbi prejme posebej zanj narejeno osebno kartico zdravil, ki obsega zapis vseh zdravil, ki jih prejema z navodili za uporabo, časom jemanja, odmerkom in posebnih opozorili, kot so odvisnost delovanja zdravil glede na hrano, druga zdravila, opozorila glede upravljanja strojev, shranjevanja zdravila … Načrt farmacevtske skrbi obsega seznam težav, povezanih z zdravili, predlagane rešitve in postavljene cilje. dr. Boštjan Martinc je pojasnil tudi, da se bolnike, ki so del programa farmacevtske skrbi, nauči pravilne samokontrole krvnega sladkorja, opozarjajo jih na dejavnike, ki vplivajo na vrednost meritev in pomagajo pri pravilni interpretaciji rezultatov in jih tako ali drugače motivirajo za zdrav način življenja.