Koseški bajer v Ljubljani je priljubljena sprehajalna točka Ljubljančanov, pozimi pa kljub opozorilnim napisom marsikdo preizkuša srečo na zamrznjeni vodni gladini. Led je namreč praviloma pretenak za hojo po njem.
Novi reševalni obroči z vrvjo
Mestna občina Ljubljana je za zagotovitev večje varnosti poleg opozorilnih tabel, namestila nove reševalne obroče z vrvjo, ki bodo v primeru nesrečnega dogodka omogočili reševanje iz vode. Hoja po zaledeneli površini bajerja ter drsanje praviloma nista varna.
Kdaj pa so zaledenele površine dovolj varne za gibanje?
Uprave RS za zaščito in reševanje je objavila nekaj napotkov za varno hojo po ledu, a pri vsem skupaj je najbolj pomembno to, da na ledu ni 100% varnosti. Nosilnost ledu je sorazmerna z njegovo debelino, trdnost pa je sorazmerna s kvadratom debeline, kar pomeni, da je pri polovični debelini trdnost kar štirikrat manjša. Pri kakovosti ledu so pomembni temperatura, vsebnost vlage in zračnih mehurčkov, vmesne plasti snega in drugi dejavniki. Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve.
Za varno gibanje manjše skupine ljudi mora biti led debel vsaj sedem centimetrov. Pri večji debelini dovoljene obremenitve naraščajo, vendar je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo. Deset centimetrov debela plast homogenega ledu običajno zadošča dovoljeni obremenitvi skupine drsalcev in posameznih sprehajalcev. Več pa si lahko preberete tukaj.
foto Roman Lavrač, arhiv MOL