Mastercard je predstavil najnovejšo Masterindex raziskavo (jesen/zima 2020) plačilnih trendov in navad Slovencev starih med 18 in 55 let, ki je bila izvedena v oktobru 2020. Rezultati raziskave so zanimivi predvsem zaradi tega, ker že zajemajo vplive epidemije koronavirusa COVID-19 na plačilne navade Slovencev.
Slovenci vedno več nakupujemo prek spleta
Masterindex raziskava je pokazala, da več kot tri četrtine oz. 76% Slovencev nakupuje prek spleta. Ta delež iz leta v leto narašča, leta 2015 je bil 64%, največja rast pa se je zgodila v zadnjem letu, saj je leta 2019 prek spleta nakupovalo 70% Slovencev. Vpliv epidemije COVID-19 se pozna tudi pri pogostosti nakupov, saj jih 23% nakupuje pogosteje kot pred epidemijo. Približno dve tretjini spletnih kupcev pa nakupuje enako pogosto. 4% pa je celo odgovorilo, da je bila prav epidemija tista, ki jih je spodbudila, da so izvedli spletni nakup.
Najpogosteje nakupujemo oblačila, obutev in modne dodatke
Slovenski kupci se v spletnih trgovinah najpogosteje odločajo za nakup oblačil, obutve in modnih dodatkov (55%). 54% jih nakupuje elektronske naprave, 47% pa gospodinjske aparate. Najmanjši delež pa imajo naslednje skupine: cvetje in darila (13%), prehranski izdelki lokalnih ponudnikov (7%) ter investicijske storitve (5%).
Dobra novica je, da se manj kupcev odloča za plačilo z gotovino po povzetju
Tisti spravi spletni nakup se izvede takrat, ko je tudi plačilo izvedeno prek spleta ali mobilnega telefona. Zato je zelo dobra novica, da po Masterindex raziskavi jesen/zima 2020 spletno plačilo s kartico izvede 60% kupcev. V primerjavi z lani je to kar precej več, saj je takrat s kartico plačalo 54% kupcev. Posledično je padel odstotek tistih, ki plačujejo z gotovino po povzetju iz lanskih 44% na 39%.
Novi načini avtentikacije prinašajo večje zaupanje v varnost plačil
Varnost pri spletnih plačilih je najverjetneje pri vseh eden ključnih dejavnikov. S 1.1.2021 morajo banke in drugi izdajatelji plačilnih kartic v evropskem gospodarskem prostoru uvesti močno avtentikacijo uporabnika. Posledično se predvsem pri spletnih nakupih uvajajo nove oblike avtentikacije, med njimi pa prednjači biometrija. 88 % spletnih kupcev meni, da je spletno nakupovanje varno. Delež tistih, ki menijo, da je zelo varno se je v zadnjem letu dvignil iz 6% na 9%, znižal pa se je delež nezaupljivih, iz 11% na 8%.
Luka Gabrovšek, poslovni direktor družbe Mastercard v Sloveniji je povedal:
Spletni nakupi s plačilnimi karticami bodo od 1. 1. 2021 nekoliko drugačni, saj se bo v evropskem gospodarskem prostoru začela uporabljati direktiva o plačilnih storitvah PSD2, ki prinaša zahtevo po močni avtentikaciji uporabnika, torej večstopenjskem potrjevanju spletnih nakupov. Že dejstvo, da so na vprašanje, kako pomembna se jim zdi močna avtentikacija uporabnika, skoraj vsi Slovenci (89 %) odgovorili, da se jim zdi pomembna ali zelo pomembna, priča o tem, da vedno več poudarka dajemo na varnost naših plačil.
Katere oblike ocenjujejo kot najbolj varne?
Kot najbolj varno obliko avtentikacije so vprašani ocenili način z geslom za enkratno uporabo (88%), nato sledi potrjevanje s prstnim odtisom (77%) in kasneje še prepoznava obraza (54%). Večina Slovencev (21%) je odgovorila, da bi najraje uporabljala potrjevanje s prstnim odtisom in PIN kodo (20%). Drugi najbolj priljubljeni metodi sta med transakcijo prejeta koda prek SMS sporočila (17%) in varnostna koda v mobilni banki ali preko SMS sporočila (16%).
Trenutno večina vprašanih potrjuje plačila s PIN kodo (27%), 23% pa uporablja kodo, ki je poslana prek SMS sporočila. Biometrično avtentikacijo trenutno uporablja zgolj 6% vprašanih, k njeni uporabi pa je naklonjenih 30% vprašanih. To je dober znak, da vsaj v tem delu prehod na močno avtentikacijo ne bi smel povzročati velikih težav.
Mobilno plačevanje prav tako raste, a še vedno predstavlja majhen delež plačil
Iz leta v leto raste število Slovencev, ki so za plačilo uporabilo mobilni telefon, a še vedno jih je več kot dve tretjini (67%) odgovorilo, da tovrstnega plačila niso izvedli. 12% uporabnikov mobilnih plačil se poslužuje plačilnih sistemov (npr. Apple pay), 12% druge plačilne metode (npr. mBills), 9% pa jih uporablja bančno mobilno denarnico.
Med karticami je najbolj priljubljena debetna
Debetna kartica je tista po kateri Slovenci največkrat posežemo, saj jo leta 2020 uporablja skoraj polovica prebivalstva (leta 2016 je bil delež 35%). Debetna kartica je hkrati najbolj priljubljena plačilna kartica med Slovenci (77 %). Njena priljubljenost raste že zadnjih pet let, leta 2015 jo je kot najbolj priljubljeno ocenilo 73% vprašanih. Prav tako se debetne kartice največ (44%) poslužuje pri plačilih do 25€, leta 2019 je ta delež znašal 35%. Skoraj dve tretjini (62%) vprašanih je odgovorilo, da nimajo težav s plačevanjem zneskov nižjih od 5€ s plačilno kartico. V primerjavi z letom 2019 se je ta delež dvignil, bil je namreč 54%.
Slovenci pogosteje plačujemo s karticami
Več kot polovica (52%) je odgovorila, da kartico uporablja v več kot 80% svojih nakupov. Večina (82%) pa kartico uporablja vsakodnevno ali vsaj 1x do 2x tedensko, ker je več kot lani, ko je ta delež znašal 7%.