Odpadki v Sloveniji so precej velik problem. Alumni klub Ekonomske fakultete je v sklopu te tematike organiziral spletni posvet z naslovom Ali trg upravljanja z odpadki v Sloveniji deluje?. Čeprav smo Slovenci pri ločevanju odpadkov med bolj vestnimi, pa težave nastanejo pri upravljanju z odpadki. Tukaj Slovenija sodi med enega manj urejenih trgov.
Pogled na upravljanje z odpadki v Sloveniji
V sklopu posveta so sodelovali Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Bojan Tavčar iz Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in Bart Stegeman iz EIT Climate-KIC. Sogovorniki so kot primer dobre prakse na področju upravljanja z odpadki izpostavili Nemčijo in Avstrijo. Prof. dr. Saša Polanec je pojasnil, da bi nemška različica s posebno agencijo bila primerna tudi pri nas. V preteklih letih je vlada problem nakopičenih odpadkov reševala pri izvajalcih javnih služb z interventnimi zakoni ter dodatnimi proračunskimi sredstvi.
Bojan Tavčar iz Javne Agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence je opozoril, da je trg upravljanja z odpadki v Sloveniji med bolj netransparentnimi. »Ne razpolagamo s pravimi podatki, pojavljajo pa se tudi očitki o pritiskih različnih interesnih skupin. Prihodnja zakonodaja bi morala večji poudarek dati na mehanizem učinkovitega nadzora« je izpostavil Tavčar.
Pomen inovacij in visoko izobraženega kadra v panogi je izpostavil Bart Stegeman iz EIT Climate-KIC. V Evropi že poteka veliko iniciativ, ki odpadno plastiko vidijo kot vir energije, priložnost bi lahko zagrabila tudi Slovenija.
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, opozarja, da bi monopolna ureditev »z zvišanjem cen v največji meri škodoval prav malim podjetnikom in obrtnikom«.