Pokojninska reforma 2024 je nekaj kar se je Slovenija zavezala v načrtu za okrevanje in odpornost (NOO). Ta je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF), ki je finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«. Pokojninska reforma pa navadno pomeni dvig upokojitvene starosti in delovne dobe.
Pokojninska reforma 2024 / OECD je v analizi za Slovenijo predlagal zvišanje upokojitev
OECD je v analizi pokojninskega sistema v Sloveniji za pokojninsko reformo 2024 predlagal zvišanje upokojitvene starosti na 62 let in 42 let delovne dobe. Med predlogi je boljša preglednost pokojninskega sistema, ta mora namreč biti razumljiv vsem prebivalcem in odpravo letnega dodatka za upokojence.
Mark Pearson, namestnik direktorja za zaposlovanje, delo in socialne zadeve pri OECD je povedal, da se skoraj nikjer v EU in OECD oseba, ki vstopa na trg dela, ne upokoji prej kot v Sloveniji. Brez pokojninske reforme bodo izdatki za pokojnine v naslednjih 30 letih zelo narastli.
Kot eno ključnih rešitev pri OECD navajajo daljšo delovno dobo. To bi pomenilo, da se najnižja starost ob upokojitvi iz 60 dvigne na vsaj 62 let. Vezati pa bi jo morali na pričakovano življenjsko dobo. Obdobje plačevanja prispevkov (delovna doba) pa bi se morala iz 40 let dvigniti na vsaj 42 let.