Mednarodna pobuda »Recite hvala« se je danes, 28.4.2022 pričela tudi v Sloveniji. Ob 160. letnici jo je zagnala dunajska pražarna Julius Meinl z željo, da razmislimo o pomenu hvaležnosti in moči, ki jo ima iskrena zahvala. Veriga prijaznosti in hvaležnosti bo do 30.4.2022 potekala v 50 kavarnah po Sloveniji.
Seznam sodelujočih kavarn v Sloveniji lahko najdete TUKAJ.
Hvaležnost je nalezljiva in ena najmočnejših potez
Prvi hvala je izrekel Tomaž Milič, direktor Julius Meinl d.o.o.. Sabini Gašparič, koordinatorki programa Botrstvo v Sloveniji je namreč predal donacijo v vrednosti 1.500€ za Dijaški sklad za pomoč dijakom iz socialno šibkih družin. Jutri, pa bo donacijo predal koprskemu društvu Palčica Pomagalčica. V pobudi pa lahko sodelujejo tudi gostje kavarn z naročilom kave Julius Meinl. Gostje bodo ob naročilu namreč prejeli kupon za dodatno kavo, ki jo lahko podarijo posebni osebi v svojem življenju, ki so ji še posebej hvaležni.
Pobudo so v pražarni kave Julius Meinl zasnovali na podlagi velike evropske raziskave. Ta je pokazala, da sta prijaznost in hvaležnost dobesedno nalezljivi. Besedo hvala pa ljudje doživljamo kot eno najmočnejših potez, ki lahko nekomu polepša dan. Julius Meinl si je tako zadal cilj, da v okviru pobude spodbudijo sto tisoč drobnih dejanj prijaznosti in hvaležnosti v trideset državah po vsem svetu.
Hvaležnost je včasih treba izraziti s konkretnejšimi koraki
Tomaž Milič je povedal:
Zavedamo pa se tudi, da so včasih potrebni večji, konkretnejši koraki, ki nekomu lahko spremenijo življenje. Zato vsako leto skušajo svojo hvaležnost prenesti naprej tudi z donacijami. Včasih je namreč za nekoga povsem samoumevna stvar, kot je obiskovati šolo po lastni izbiri, za nekoga drugega povsem nedosegljiva.
Sabina Gašparič, koordinatorka programa Botrstvo v Sloveniji pa je povedala:
Pred leti smo pri delu z družinami začeli opažati, da se veliko mladostnikov odloči za šolanje, ki je v bližini doma in je zato najcenejša izbira, čeprav marsikomu ne predstavlja poti do želenega poklica. Mnogo dijakov se je za izbiro srednje šole odločalo na podlagi finančne situacije družine. Bivanje v dijaškem domu lahko stane tudi do 240 evrov na mesec. Z Dijaškim skladom tako otrokom nudimo možnost doseganja izobrazbenih ciljev, poleg tega pa je za nekatere to tudi edino spodbudno okolje. Tam jim je namreč na voljo učna pomoč, redna in uravnotežena prehrana, mir za učenje in odmik od družinskih situacij, ki niso vedno najlepše.