Opičje koze oz. monkeypox povzroča virus opičjih koz (monkeypox virus). Virus opičjih koz je soroden virusu, ki povzroča bolezen črnih koz. Oba namreč sodita v skupino poksvirusov. Opičje koze so prvič zaznali leta 1958 med laboratorijskimi opicami na Danskem, prvi primeri na človeku pa so bili odkriti leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Maja 2022 je prišlo do prvega izbruha izven Afrike, saj so ga zaznali v Veliki Britaniji.
Opičje koze simptomi
Epidemiologinja Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pojasnila, da so simptomi opičjih koz podobni kot pri drugih boleznih npr. povišana telesna temperatura, glavobol, izčrpanost in mrzlica. V določenem času po okužbi se pojavijo tudi izpuščaji, ki so najbolj značilen znak bolezni, ki jih povzročajo poksivirusi. Izpuščaji so najpogostejši na obrazu, nato pa se razširijo tudi na druge dele telesa, tudi genitalije. Ko se izpuščaji spremenijo v kraste, ki kasneje odpadejo, oseba ni več kužna. Inkubacijska doba bolezni opičjih koz je praviloma od 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni.
Opičje koze prenos
Kot je pojasnila Marta Grgič Vitek, vir novih okužb v Evropi in Severni Ameriki ni znan. Opičje koze se tako kot ostali poksivirusi pogosto pojavljajo pri živalih, a se lahko prenesejo tudi na ljudi. Praviloma se to zgodi med potovanjem v endemične dežele (države Centralne in Zahodne Afrike). Tokrat pa prenos precej nenavaden, saj se virus prenaša lokalno s človeka na človeka. V nekaterih evropskih državah so pri skupkih primerov ugotovili, da se najpogosteje okužijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Prenos virusa opičjih koz se zgodi ob izmenjavi telesnih tekočin okuženega ali kapljično. Za prenos je potreben tesni telesni stik. Do prenosa lahko pride tudi, če oseba pride v stik z materialom, ki se je dotikal kože okuženega. V Evropi in Severni Ameriki je bil po besedah Marte Grgič Vitek zaznan zahodnoafriški tip virusa, ki povzroča lažjo obliko bolezni. Težja se pojavi v primeru centralnoafriškega tipa. Smrtnost pri zahodnoafriškem je okoli 3%. Večina obolelih ozdravi v nekaj tednih, je pa bolezen bolj nevarna za otroke in imunsko oslabele osebe.
Opičje koze cepivo
Cepivo, ki se uporablja za črne koze, se uporablja tudi kot prevencija v primeru opičjih koz. To cepivo je okoli 80% učinkovito. Je bilo pa nedavno odobreno tudi namensko cepivo za opičje koze, a je to še nedostopno širši javnosti. V Sloveniji smo s cepljenjem proti črnim kozam prenehali že pred leti. Osebe, ki so cepljene so zdaj stare 50 let in več in za te osebe se predvideva, da so vsaj delno zaščitene tudi pred okužbo opičjih koz.
Opičje koze Slovenija in Evropa
Poleg izvirnega izbruha, ki so ga maja 2022 zaznali v Veliki Britaniji, so primere opičjih koz z Evropi potrdili tudi v Franciji, Nemčiji, Italiji, Belgiji, Španiji, na Portugalskem in na Švedskem. V Severni Ameriki pa v Kanadi in ZDA. Slovenija opičjih koz po podatkih NIJZ do zdaj še ni zabeležila.
Več informacij o opičjih kozah.