V Goriških Brdih so zaključili prvo sezono pilotnega projekta pametnega vinogradništva z daljinskim nadzorom škodljivcev. V sklopu projekta so letos sodelovali Klet Brda, Občina Brda, Telekom Slovenije in EFOS. Skupaj so zajeli več kot 400 vinogradniških družin zadruge Kleti Brda in nekatere druge vinogradnike, ki so imeli pomoč umetne inteligence ter 24 pasti Trapview za daljinski nadzor križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana) in pasastega grozdnega sukača (Eupoecilia ambiguella).
Kljub slabšim obetom z dobro količino pridelka, tudi zaradi bolj trajnostne pridelave
Vinogradniške družine Kleti Brda bodo v letu 2022 skupaj pridelale 6300 ton grozdja, kar je 15% manj od povprečno pričakovanega letnega pridelka, ki znaša 7500 ton. A, ker je zaradi ekstremnih vremenskih razmer kazalo na zelo slabo letino in zgodnjo trgatev, so v Kleti Brda zadovoljni. K manjšemu izpadu pridelka, je po njihovih besedah, letos pripomogla še bolj trajnostna pridelava. Del te je tudi pilotni projekt spremljanja škodljivcev v vinogradih, ki omogoča zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Skupaj so v pilotnem letu postavili 24 pasti za nadzor škodljivcev
Storitev Trapview sestavljajo fizične mreže pasti za škodljivce s senzorji temperature in relativne vlage. Umetna inteligenca pa nato na podlagi zbranih podatkov nudi pravočasne in natančne napovedi o razvoju škodljivih žuželk. Zaradi tega vinogradniki lahko dosegajo višjo in konsistentno kakovost pridelkov, povečajo dobičkonosnost in hkrati izvajajo bolj trajnostno dejavnost. V sklopu projekta so v 1. fazi postavili 6 avtomatskih pasti v letu 2022 pa je bila mreža nadgrajena z dodatnimi 12 pastmi za križastega grozdnega sukača (Lobesia botrana). Dodali pa so še 6 pasti za nadzor pasastega grozdnega sukača (Eupoecilia ambiguella). Skupaj so tako prvo leto pilotnega delovanja zaključili z 24 pastmi.
Silvan Peršolja, direktor Klet Brda je povedal:
Nove tehnologije v smeri digitalizacije in preciznega kmetovanja so dobrodošlo orodje pri naravi prijaznem pristopu pridelave grozdja in vina, četudi gre za tradicionalno, nekaj tisoč let staro panogo.
Samo Turk, direktor Razvoja poslovanja v Telekomu Slovenije pa je dodal:
Tehnološki razvoj prinaša številne priložnosti za posameznike, organizacije in skupnosti. Predvsem z razvojem interneta stvari nastajajo rešitve, ki so namenjene celostnemu upravljanju infrastrukture, storitev in procesov v različnih okoljih. Na ta način je uporaba storitev veliko bolj enostavna, storitve so lažje dostopne in izboljšuje se kakovost bivanja.
Plan za prihodnje sezone je povečanje gostote pasti in nadzor škodljivcev razširiti na oljke, breskve in češnje
Kot so pojasnili udeleženci pilotnega projekta, se je daljinski nadzor škodljivcev v Goriških Brdih pokazal kot pozitiven. Zato so si za prihodnjo sezono zadali, da se poveča gostota pasti na celotnem območju Goriških Brd. Na tak način bi lahko vsak vinogradnik dobil digitalni vpogled v svoj vinograd. Ker lahko storitev Trapview spremlja tudi škodljivce na drugih kulturah, je eden od ciljev tudi, da bi se daljinski nadzor škodljivcev razširil tudi na oljke, breskve in češnje, ki so v Brdih razširjene kulture.