Wings for Life World Run 2023 bo 7. maja ob 13.00 potekal tudi v Ljubljani, Slovenija. Gre za prav posebno tekaško preizkušnjo, ki jo je leta 2004 ustanovljena fundacija Wings for Life začela izvajati leta 2014. S štartninami udeleženci Wings for Life World Run namreč prispevajo sredstva za usmerjene raziskave na področju poškodb hrbtenjače. Več podrobnosti o dogodku in prijavi pa TUKAJ.
S tekom Wings for Life World Run udeleženci pomagajo pri iskanju rešitve za poškodbe hrbtenjače
Wings for Life World Run se ob istem času odvija na številnih lokacijah po svetu. Leta 2021 je tako s 184,236 tekači postal največji tekaški dogodek. Fundacija Wings for Life pa je v vseh teh letih s štartninami in donacijami povezanimi z dogodkom zbrala že več kot 38 mio dobrodelnih evrov. Tekaški dogodek je zasnovan tako, da privablja tako vrhunske tekače, kot občasne rekreativce. Med tekmovalci pa je tudi veliko takšnih, ki so prikovani na involidske vozičke. Dogodek je namreč namenjen vsem, ne glede na pripravljenost, saj vsi pridejo do cilja oz. bolje rečeno, cilj pride do njih.
Med tekmovalci Ljubljana, Slovenija bodo tudi letošnji ambasadorji. To so: Peter Kauzer, Janja Garnbret in Rebeka Dremelj. Peter bo tekel za Jerneja Slivnika, ki je poškodbo hrbtenjače utrpel pri petih letih, zdaj pa je vrhunski smučar invalid. Janja bo tekla za Nina Batagelja, ki je na invalidskem vozičku 10 let, a še vedno aktiven na mnogih športnih področjih. Rebeka pa za Nino, ki si je hrbtenico usodno poškodovala pred dvanajstimi leti, v prometni nesreči.
Tekaški dogodek pri katerem te cilj zasleduje in dohiteva
Pri Wings for Life World Run ne gre za klasičen tekaški dogodek s fiksnim ciljem. Za vsakega tekača je namreč cilj na drugem mestu, saj zasledovalno vozilo lovi tekače in prestavlja ciljno črto. Dlje kot tej črti bežiš, boljši je tvoj rezultat. Vozila dajo tekačem pol ure prednosti, nato začnejo voziti s 14 kilometri na uro, po dveh urah vozijo s hitrostjo 18 kilometrov na uro, nato pa nekoliko pospešijo in po štirih urah že vozijo s hitrostjo 34 kilometrov na uro. Pri tej brzini vztrajajo dokler ni ujet zadnji tekmovalec na njihovi trasi.
7 raziskav hrbtenjače, ki jih fundacija Wings for Life
Spodaj je navedenih 7 raziskav, ki so financirane predvsem z izkupičkom od vsakoletnega teka Wings for Life World Run. Vsak cen je namreč v celoti namenjen raziskavam hrbtenjače
Toksični glutamat (Sagol šola nevroznanosti, Univerza v Tel Avivu, Izrael)
Glutamat je najpomembnejši živčni prenašalec v osrednjem živčnem sistemu, ki odločilno prispeva k prebujanju živcev. Vendar lahko prevelika koncentracija glutamata povzroči odmrtje živčnih celic. Angela Ruban s svojo idejo predlaga zmanjšanje koncentracije glutamata po poškodbi živca, da bi se zmanjšal toksični učinek in posledične poškodbe. Nižje ravni glutamata lahko celo prispevajo k izboljšanemu okrevanju in regeneraciji. Ta pristop se je že izkazal za učinkovitega pri eksperimentih po možganski kapi ali travmatični poškodbi možganov. Dodajanje nekaterih encimov, ki razgrajujejo glutamat, je vodilo v izboljšanje motorične funkcije. Terapijo bi lahko kmalu preizkusili v kliničnih testih.
Naelektrena koža (Elektrotehnika in računalništvo, Univerza v Washingtonu, Seattle, ZDA)
Skupina znanstvenikov pod vodstvom Cheta Moritza je odkrila, da lahko električna stimulacija hrbtenjače v višini vratu znatno in dolgotrajno izboljša delovanje rok pri pacientih, ki so utrpeli kronično poškodbo hrbtenjače visoke stopnje. Stimulacija se izvaja s površinsko uporabo elektrod na koži hrbtnega dela vratu, kar pomeni, da kirurški poseg ni potreben. Raziskovalci so bili presenečeni nad ugotovitvijo, da je stimulacija pozitivno vplivala tudi na moč mišic in čutno zaznavanje v nogah ter na delovanje mehurja in črevesja.
Zdaj raziskovalci nameravajo podrobneje preučiti, ali lahko kombinacija stimulacije prek kože vratu in ledvenega dela hrbtenice, skupaj z intenzivnimi rehabilitacijskimi treningi, še bolj poveča ta učinek. Pri pacientih s kronično poškodbo hrbtenjače visoke stopnje naj bi ta pristop pozitivno vplival na hojo in avtonomne funkcije.
Magnetično podaljšanje živčnih vlaken (Univerza v Pisi in nacionalni raziskovalni svet, Pisa, Italija)
Skupina znanstvenikov pod vodstvom Vittorie Raffa in Marca Mainardija preučuje, kako spodbuditi ponovno rast živčnih vlaken po poškodbi hrbtenjače. Raziskovalci so dosegli nove ugotovitve, saj so dokazali, da že najmanjše natezne napetosti spodbujajo rast živčnih vlaken v dolžino. Za ustvarjanje mehaničnih sil uporabljajo magnetna polja, za kar je potrebna visoko sofisticirana nanotehnologija, ki jo je razvila ta raziskovalna skupina. Ta koncept bi lahko združili z drugimi postopki in ga uporabili pri terapiji z matičnimi celicami ali pri razširjanju živčnih mrež za zdravljenje poškodovane hrbtenjače.
Obnavljanje in krepitev živčnih mrež (Univerza Leopolda Franzensa v Innsbrucku in Medicinska univerza v Salzburgu, Avstrija)
Frank Edenhofer in Sébastien Couillard-Després, nevroznanstvenika, razvijata novo kombinirano terapijo za obnovo živčnih povezav prek induciranih nevronskih celic in preprečevanje nastanka brazgotin, ki ovirajo regeneracijo. Za dosego tega cilja uporabljata posebne vezikle, ki so običajno odgovorni za komunikacijo med celicami (zunajcelične vezikle). Ti vezikli se uporabljajo na mestu poškodbe in v krvotoku za regeneracijo živčnih povezav. Ta tehnika predstavlja temelj terapij za paciente s kronično poškodbo hrbtenjače.
Sledenje genetskim kodam (Nevroznanost, Univerza v Kaliforniji, San Diego, ZDA)
Nevroznanstveniki, ki jih vodi Camila Marques de Freria, razvijajo kombinirano zdravljenje, ki združuje presadke matičnih celic in visoko intenzivne rehabilitacijske treninge. Želijo namreč obnoviti najpomembnejšo motorično živčno pot človeka – kortikospinalni sistem, ki vodi ukazne signale od možganov do hrbtenjače za aktivacijo mišic in gibanje. A ta hkrati je ta tudi najmanj sposoben regeneracije. Za dosego uspešne regeneracije je zato potrebna zunanja stimulacija.
V prvem koraku skušajo raziskovalci določiti, kateri geni so aktivni v človeškem telesu med takšnim zdravljenjem. Po odkritju genetske kode primerjajo farmakološka sredstva, ki imajo podoben genetski profil, da bi našli najboljša aktivna sredstva, ki bi lahko pomagala pri zdravljenju pacientov s poškodbo hrbtenjače. To kombinirano zdravljenje bi lahko predstavljalo temelj za terapijo pacientov s kronično poškodbo hrbtenjače.
Premetena presaditev (Shirley Ryan AbilityLab, Chicago, ZDA)
Martin Oudega in njegova raziskovalna skupina sta specializirana za Schwannove celice in njihovo presaditev v poškodovano hrbtenjačo z namenom obnoviti živčno tkivo. Presaditev celic ima eno izmed težav, saj se nove celice na mestu poškodbe hitro odmrejo. Vendar so znanstveniki uvedli poseben biomaterial, ki pomaga omiliti sovražne pogoje v rani in povečati stopnjo preživetja na novo presajenih Schwannovih celic. Ta nova, dvofazna strategija lahko bistveno spremeni presaditev celic in zdravi poškodbe hrbtenjače.
Foto: Red Bull Content Pool