Guinnessova knjiga rekordov vsako leto prinese vrsto zanimivih rekordov zato Guinnessova knjiga rekordov 2024 ni prav nič drugačna. V njej je namreč opisanih kar 2.638 presežkov, med katerimi je tudi 10 slovenskih. Vse od športnikov pa do podiranja rekorda v največjem spletnem kvizu. Slednjega so postavili otroci slovenskih osnovnih šol. Kviz pa je v sklopu izobraževanja o varni in odgovorni rabi spleta in digitalnih tehnologij organizirala družba A1 Slovenija.
Guinnessova knjiga rekordov 2024 z zanimivim digitalnim rekordom
Če nadaljujemo prav s kvizom. Tega je na več kot 200 slovenskih osnovnih šolah na pobudo A1 Slovenija postavljalo več kot 20.000 osnovnošolcev. Skozi vprašanja kviza o spletni varnostji jih je vodil stand-up komik Sašo Stare. V sklopu novinarske predstavitve nove Guinnessova knjiga rekordov je Blaž Ferenc iz A1 Slovenija razkril nekaj podrobnosti kviza, ki je zahteval precej predpriprav in organizacije. Zahteve Guinness World Records so bile, da kviz traja vsaj eno uro in eno minuto, A1 Slovenija pa je hkrati moral dokazati, da so čisto vsi udeleženci unikatni in da so odgovorili na prav vsa zastavljena vprašanja. To je uspelo 15.225 šolarjem, ki so postali novi rekorderji. Sam potek kviza pa je potekal pod budnim očesmo uradnega sodnika Guinness World Records Richarda Stenninga. Pred tem je rekord za največji spletni kviz pripadal Britancem, ki so dosegli 7.279 udeležencev.
Kaj pa drugi letošnji rekordi, ki jih najdemo v knjigi?
Precej je športnih rekordov. Janja Garnbret si tako lasti rekord za največ doseženih zlatih medalj s svetovnih prvenstev v plezanju. Martin Strel si lasti rekord za najdaljše plavanje v odprtih vodah, Tadej Pogačar je nanizal največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na Dirki po Franciji. Najdaljše potovanje z motorjem, ki je trajalo kar 180.016 kilometrov, pa je izvedla Benka Pulko. Uroš Stoklas je prvi človek do zdaj, ki mu je uspelo preigrati 24-urni kegljaški maraton. V 24-urah je vrgel več kot 3.000 krogel. Luka Trpin pa se je v knjigo zapisal z največ krogi okoli noge s košarkarsko žogo v tridesetih sekundah.
Ni so pa vsi rekordi športni. V zgodovinskem delu najdemo neandertalčevo piščal iz Divjih bab, ki je najstarejše glasbilo na svetu. Njeno starost ocenjujejo na 60.000 let. Piščali pa se pridružuje tudi Kolo z Ljubljanskega barja, ki je staro 5.150 let. Jadranka Smiljić in Zavod ustvarjalno srce pa so poskrbeli za ustvarjalni rekord. Skupaj so namreč največjo zbirko kvačkanih izdelkov na svetu. Ta zajema 1.200 izdelkov, med njimi so tudi grbi 112-ih slovenskih občin.