Guinnessova knjiga rekordov 2025 je od danes na voljo po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Leto 2025 pa hkrati prinaša poseben mejnik za Guinnessovo knjigo rekordov, saj praznuje 70 let spremljanja in beleženja izjemnih človeških dosežkov. Od svojih skromnih začetkov kot referenčna knjiga za razreševanje sporov v britanskih pivnicah, je Guinnessova knjiga postala globalni fenomen, ki danes navdihuje ljudi po vsem svetu. Njena zgodba se prepleta z osupljivimi dosežki posameznikov, med katerimi najdemo tudi številne Slovence.
Guinnessova knjiga rekordov leta 1955 – Kako se je vse začelo?
Zamisel za knjigo je nastala leta 1955, ko sta enojajčna dvojčka Ross in Norris McWhirter odprla pisarno v zapuščeni telovadnici v Londonu. Svoje znanje sta želela deliti z britanskimi pivničarji, ki so pogosto zapletali v “žgoče prepire” o najrazličnejših temah. Vse od najhitrejših živali do največjih gradbenih dosežkov. Tako se je rodila Guinnessova knjiga rekordov, ki je sprva služila kot referenčna točka za razreševanje sporov.
Mala zelena knjiga z odpornim premazom, namenjena pivnicam, je hitro postala uspešnica. Brata McWhirter sta jo brezplačno delila lastnikom pivnic, kjer je postala priljubljena zaradi praktičnih informacij in zanimivosti. Leto 1955 je prineslo prvo božično uspešnico, ki je pomenila začetek svetovne slave.
Guinnessova knjiga rekordov je mnogo več kot knjiga
Danes je Guinnessova knjiga mnogo več kot le knjiga. S pisarnami v Londonu, New Yorku, Pekingu in drugih mestih po svetu je prerasla v globalno blagovno znamko dostopno na številnih medijih. Od tiskanih izdaj do TV-oddaj, družbenih omrežij in dogodkov v živo. Knjiga tako beleži vse bolj osupljive dosežke posameznikov in skupin. Ob praznovanju 70-letnice je Guinnessova knjiga rekordov postala glasnik presežkov – najdaljši, najhitrejši, najmočnejši. To je način gledanja na svet, ki nas uči, da ni mej, če si jih postavimo visoko in se trudimo preseči sami sebe.
Slovenci med svetovnimi rekorderji tudi v slovenski izdaji knjige Guinnessova knjiga rekordov 2025
Slovenci smo znani po svojih izjemnih športnih uspehih, vztrajnosti in strasti do doseganja novih višin. To se kaže tudi v letošnji Guinnessovi knjigi, kjer najdemo več slovenskih rekordov.
Alenka Artnik – Najgloblji potop na vdih s konstantno obtežitvijo (ženska)
Alenka Artnik je že dolgo znana kot ena najboljših potapljačic na svetu. S potopom do globine 111 metrov je postavila nov svetovni rekord v potapljanju na vdih s konstantno obtežitvijo in dvojno glavo. Njen dosežek simbolizira neizmerno vztrajnost in pogum, ki sta potrebna za osvajanje globin, kjer telo deluje na meji zmogljivosti.
Boris Tomašić – Najdaljša maratonska televizijska pogovorna oddaja
Boris Tomašić je postavil nov svetovni rekord z najdaljšo maratonsko televizijsko pogovorno oddajo, ki je trajala neverjetnih 73 ur in 28 minut. Njegova neomajna energija in vztrajnost sta ga popeljali v Guinnessovo knjigo rekordov, kjer se je zapisal kot voditelj s trdno voljo in sposobnostjo obdržati pozornost občinstva več dni zapored.
Človeška ribica – Najdlje živeča dvoživka
Eden najbolj posebnih slovenskih rekordov v letošnji Guinnessovi knjigi rekordov je dosežek človeške ribice, ki velja za najdlje živečo dvoživko. Ta skrivnostna prebivalka slovenskih podzemnih jam lahko živi do 70 let, kar jo uvršča med najbolj dolgožive predstavnike svojega razreda. Človeška ribica, ki je simbol podzemnega sveta Postojnske jame, ni le čudo narave, ampak tudi del slovenske kulturne dediščine.
Janja Garnbret – Največ zlatih medalj na svetovnih prvenstvih v športnem plezanju
Janja Garnbret, kraljica športnega plezanja, je osvojila 8 zlatih medalj na IFSC svetovnih prvenstvih, kar je največ v zgodovini tega športa. Njena neverjetna spretnost in osredotočenost sta jo naredili za neustavljivo silo na svetovnih stenah, in njeno ime je zdaj del svetovne zgodovine športnega plezanja.
Tadej Pogačar – Največ zmag v razvrstitvi mladih kolesarjev na dirki Tour de France
Slovenski kolesarski čudež, Tadej Pogačar, je zmagal kar 4x v razvrstitvi mladih kolesarjev na prestižni dirki Tour de France. Njegovi dosežki so osupljivi in ga postavljajo med najbolj obetavne kolesarje vseh časov. S svojo močjo in vztrajnostjo je Pogačar dokazal, da je prihodnost kolesarstva v njegovih rokah.
Luka Trpin – Dvojni košarkarski rekordi
Med letošnjimi rekorderji je tudi Luka Trpin, ki je dosegel kar dva izjemna košarkarska rekorda. V Guinnessovo knjigo se je zapisal z največ košarkarskimi odbitki med nogami v eni minuti – kar 517, prav tako pa je postavil rekord z največ ‘pajek’ košarkarskimi odbitki v eni minuti, in sicer 89. Trpin je s svojimi dosežki pokazal, da je prava košarkarska spretnost kombinacija hitrosti, natančnosti in vztrajnosti.
Nekaj rekordov pa je bilo postavljenih v Sloveniji
Poleg teh izjemnih dosežkov Guinnessova knjiga za leto 2025 beleži še dva rekorda, ki sta bila postavljena na slovenskih tleh:
Jovanka Radičević – Največ golov v ženski EHF rokometni ligi prvakinj
Črnogorska rokometašica Jovanka Radičević, ki je igrala za slovenski klub Krim, je dosegla rekord za največ doseženih golov v ženski EHF rokometni ligi prvakinj, in sicer 1.069 golov. Njen dosežek je izjemen, saj je s svojimi številnimi zadetki postala prava legenda ženskega rokometa.
Noriaki Kasai – Najstarejši prejemnik točk v svetovnem pokalu v smučarskih skokih
Še en izjemen rekord je bil postavljen v Sloveniji, natančneje v Planici. Japonski smučarski skakalec Noriaki Kasai je pri starosti 51 let in 290 dni postal najstarejši tekmovalec, ki je osvojil točke v svetovnem pokalu v smučarskih skokih. Njegov dosežek v Planici marca 2024 je dokaz, da starost ne predstavlja ovire za vrhunske dosežke, če so prisotni predanost in ljubezen do športa.