V zadnjih desetletjih smo priča opaznemu trendu povečevanja velikosti avtomobilov, ki se ga prijemlje ime “avto debelost”. Ta fenomen se ne nanaša zgolj na večjo maso vozil, temveč tudi na širitev v dolžino, širino in višino To pa ima lahko daljnosežne posledice za prometno infrastrukturo, varnost in splošno kakovost življenja v urbanih okoljih.
Večja vozila, manj prostora
Raziskave organizacije Transport & Environment (T&E) kažejo, da se povprečna širina novih avtomobilov povečuje za približno 1 cm na vsaki 2 leti. Čeprav se ta sprememba na prvi pogled zdi zanemarljiva, v praksi to pomeni, da postajajo vozila vse večja in celo neprimerna za obstoječo mestno infrastrukturo. Zlasti se to občuti na parkiriščih. Parkirna mesta, ki so bila zasnovana za manjše avtomobile prejšnjih generacij, zdaj postajajo premajhna, kar povzroča številne nevšečnosti.
Medtem ko so bila mestna parkirišča nekoč zasnovana za vozila, ki so bila v povprečju široka okoli 1,78 metra, pa današnji avtomobili dosegajo širino 1,80 metra ali več. SUV-ji, kot so Tesla Model Y, Toyota RAV4 in Volkswagen T-Cross, predstavljajo vse večji delež na trgu, kar dodatno obremenjuje prometno infrastrukturo. Z večjimi avtomobili se povečujejo tudi težave pri navigaciji v ozkih mestnih ulicah. Pa tudi na ozkih parkiriščih in križiščih.
Vpliv na varnost in dostopnost
Večji avtomobili, še posebej SUV-ji, ne zasedajo le več prostora, temveč postajajo tudi težji. To ima neposreden vpliv na prometno varnost. Težji avtomobili namreč potrebujejo daljšo zavorno pot. Poleg tega pa SUV-ji zaradi svoje višine zmanjšujejo vidljivost pešcev in kolesarjev. Pešci, ki se znajdejo pred velikimi SUV-ji, so manj vidni voznikom, kar povečuje možnost trka. Poleg tega večji avtomobili zmanjšujejo dostopnost za druge udeležence v prometu. Kolesarji in pešci so pogosto prisiljeni deliti ozke mestne ulice z vozili, ki zavzemajo več prostora, kar zmanjšuje udobje in varnost za bolj trajnostne oblike mobilnosti.
Primer Pariza: Višje parkirnine za SUV-je
Nekatera mesta so že začela sprejemati ukrepe za omejevanje vpliva rasti avtomobilov. Pariz je na primer nedavno uvedel višje parkirnine za lastnike SUV-jev. Ta ukrep ne obravnava le prostorske stiske v mestu, temveč tudi okoljske probleme. SUV-ji namreč prispevajo k večjemu onesnaženju zraka. Porabijo namreč več goriva kot manjša vozila. Višje parkirnine za večja vozila so torej način, kako mesta lahko nadzorujejo njihovo uporabo in spodbujajo prehod na manjše, bolj ekološke avtomobile.
Izvajanje tehnoloških rešitev
Sistematično načrtovanje parkirišč in izboljšave v infrastrukturi so nujni, da mesta lahko učinkovito obvladujejo naraščajoči trend rasti avtomobilov. Direktor EasyPark Slovenija, Uroš Maklič je povedal:
Večji avtomobili, kot so SUV-ji, ne le da dodatno obremenjujejo mestno infrastrukturo, temveč zmanjšujejo tudi dostopnost za pešce, kolesarje in javni prevoz. S pomočjo naprednih tehnoloških rešitev lahko mestom pomagamo bolje izkoristiti prostor in izboljšati kakovost življenja vseh udeležencev v prometu.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Trendi kažejo, da bo rast velikosti avtomobilov verjetno nadaljevala, čeprav se pojavlja tudi zavedanje in pritiski za zmanjšanje uporabe večjih vozil v mestih. Trajnostna mobilnost, ki daje prednost pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu, zahteva celovito prenovo prometne infrastrukture. Mestni načrtovalci se bodo morali prilagoditi tem spremembam in najti načine, kako uskladiti naraščajoče velikosti vozil z omejenim mestnim prostorom.