Radenska je skupaj z organizacijo Project O2 in Zavodom za gozdove Slovenije izvedla izjemen trajnostni projekt, s katerim so ozelenili 10.000 m² pogorišč na območju Krasa. Te težko dostopne površine, ki so bile močno poškodovane v največjem požaru v zgodovini Slovenije, so zdaj ponovno pripravljene za rast gozdnega rastja. Pri tem so uporabili napredno tehnologijo brezpilotnih letalnikov in inovativne semenske bombice, ki omogočajo hitro in učinkovito obnovo naravnih ekosistemov. Projekt, ki povezuje napredne tehnologije, trajnostno miselnost in sodelovanje skupnosti, postavlja nove mejnike na področju okoljevarstvenih iniciativ.
Kako delujejo semenske bombice?
Ključna inovacija projekta so bile semenske bombice, ki jih je Zavod za gozdove Slovenije zasnoval posebej za kraško okolje. Vsaka bombica je sestavljena iz gline in semen šestih različnih vrst dreves: dveh vrst javorja (maklen in trokrpi), dveh vrst lipe (malolistna in velikolistna lipa), koprivovca in cera. Glina deluje kot naravna zaščita, ki varuje semena pred vremenskimi vplivi in živalmi, dokler ne nastopijo optimalni pogoji za kalitev. Goran Ladišič, so-ustanovitelj Projekta O2 je povedal:
Danes smo z droni spustili 2500 semenskih bombic, v katerih je šest različnih vrst semen, ki jih je določil Zavod za gozdove. Ta način pogozdovanja je odličen za nedostopna področja, ki so v požarih tudi najbolj prizadeta, saj tja tudi gasilci težko pridejo. Dodatna prednost uporabe dronov je tudi hitrost, saj na ta način en hektar lahko pogozdimo od 3 do 5-krat hitreje v primerjavi z ročnim sajenjem
Vključevanje javnosti in okoljska ozaveščenost sta gonilo uspeha
Projekt je pridobil še širši pomen z vključitvijo javnosti. Potrošniki so namreč lahko sodelovali pri obnovi gozda prek spletnega kviza na platformi srcnozajutri.si. S pravilno rešenimi kvizi so aktivirali obnovo enega kvadratnega metra gozda, brez pričakovanja nagrad ali materialnih spodbud. Ta pristop je dokazal, kako močna je lahko okoljska zavest, saj je število aktiviranih kvadratnih metrov preseglo ciljno mejo 10.000. Radenska je s tem pokazala, da lahko podjetja svoje stranke vključijo v trajnostne projekte na način, ki spodbuja dolgoročne pozitivne spremembe v družbi.
Pogozdovanje na terenu z misijo združevanje skupnosti za trajnostne cilje
Poleg pogozdovanja z droni je Radenska Adriatic v bližini vasi Temnica organizirali tudi ročno sajenje dreves. Pri tem so sodelovali zaposleni v Radenski Adriatic, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, poslovni partnerji in lokalna skupnost. Skupaj so zasadili 200 sadik koprivovca (Celtis Australis). Sodelovali so tudi otroci iz lokalne osnovne šole, ki so dogodek doživeli kot priložnost za učenje o pomenu gozdov in ohranjanja narave. Takšne akcije imajo dvojni učinek. Poleg fizične obnove gozdov ustvarjajo tudi močne vezi med ljudmi in naravo, kar spodbuja trajnostno miselnost v vseh generacijah.
Od podjetja k skupnosti: Družbena odgovornost v praksi
Projekt na Krasu za Radensko Adriatic ni osamljen primer. Podobno akcijo so letos izvedli tudi na Hrvaškem, kjer so obnovili 10.000 m² gozdov v vukovarskem Podonavju. V zadnjih petih letih so s skupnimi močmi posadili že več kot 80.000 dreves. Radenska s tem projektom utrjuje svoj položaj kot družbeno odgovorno podjetje, ki postavlja trajnost v središče svojega poslovanja. Takšni projekti ne le pomagajo naravi, temveč tudi spodbujajo podjetja in posameznike k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem.
Dolgoročna zavezanost naravi
Uspeh letošnjega projekta odpira vrata za nove iniciative. Marian Šefčovič, predsednik uprave Radenske Adriatic je namreč napovedal, da bo Radenska v letu 2025 obnovila še dodatnih 1.434 kvadratnih metrov pogorišč. S tovrstnimi projekti ne gradijo zgolj na trenutnih dosežkih, temveč ustvarjajo trajnostno vizijo, ki vključuje tako napredne tehnologije kot tesno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Takšni projekti postavljajo Slovenijo na zemljevid inovativnih okoljevarstvenih praks in dokazujejo, da je zavezništvo med naravo, tehnologijo in ljudmi ključ do trajnostne prihodnosti.