Zimski solsticij 2024 bo nastopil v soboto, 21. decembra 2024 ob 10.20 po slovenskem času. Ta pomemben astronomski dogodek označuje trenutek, ko je severna polobla najbolj oddaljena od Sonca. To pa hkrati povzroči, da je to najkrajši dan v letu 2024. To ni zgolj naravni pojav, ampak tudi simbolični trenutek, ki v mnogih kulturah predstavlja konec teme in začetek novega cikla svetlobe. Začetek zime 2024 na severni polobli prav tako označuje zimski solsticij. Zima nato traja do pomladanskega enakonočja.
Zimski solsticij 2024, začetek zime 2024 in najkrajši dan v letu 2024
Zimski solsticij 2024 nastopi zaradi nagiba Zemljine osi, ki meri približno 23,5° glede na ravnino njenega kroženja okoli Sonca. To pomeni, da so Sončevi žarki na severni polobli v tem obdobju usmerjeni pod najbolj poševnim kotom, kar povzroči krajše dni in daljše noči. Na ta dan Sonce doseže najnižjo točko na nebu, zato je njegova pot vidno krajša. Po zimskem solsticiju se začnejo dnevi postopoma daljšati, saj se severna polobla začne obračati proti Soncu, kar prinaša več svetlobe in toplote. Ta proces je ključnega pomena za ritem narave, saj vpliva na letne čase, rast rastlin in splošno okoljsko ravnovesje.
Začetek zime 2024
Astronomska zima se začne z zimskim solsticijem, kar pomeni, da je ta dogodek uradni prehod v najhladnejši del leta. Traja do pomladanskega enakonočja. To bo leta 2025 nastopilo 20. marca. Medtem ko zima pogosto prinaša hladnejše vreme, sneg in krajše dni, je to tudi čas, ko narava počiva in se pripravlja na ponovni razcvet spomladi. V meteorologiji se zima začne že 1. decembra in traja do konca februarja, vendar je astronomska zima tesneje povezana z gibanjem Sonca in naravnimi cikli. Zimski čas spodbuja k notranjemu miru, razmisleku in obnovi energije, saj ljudje naravno sledimo ritmom narave.
Najkrajši dan v letu 2024
Na dan zimskega solsticija bo dolžina dneva na severni polobli najkrajša. V Ljubljani bo 21. decembra 2024 dan dolg približno 8 ur in 38 minut in 2 sekundi, saj bo Sonce vzšlo ob 7:41 in zašlo ob 16:19. To je posledica nizkega kota Sončeve poti nad obzorjem, kar močno skrajša čas dnevne svetlobe. Kljub temu ta dan prinaša pomembno spremembo, saj se po njem dnevi začnejo daljšati. Že naslednji dan bo dan daljši, do konca meseca že za več kot 4 minute. Povečanje dnevne svetlobe morda sprva ni zelo opazno, vendar vsak dodaten trenutek svetlobe simbolizira prihod svetlejše in toplejše polovice leta, kar je razlog za praznovanje v številnih kulturah.
Kulturni pomen zimskega solsticija in praznovanja
Zimski solsticij ima dolgo zgodovino kulturnega in duhovnega pomena. Že v prazgodovini so ga ljudje praznovali kot simbol ponovnega rojstva Sonca. Na primer, kamniti krog Stonehenge v Angliji je bil zgrajen tako, da je poravnan z zimskim solsticijem. To kaže na globoko razumevanje astronomije pri starih civilizacijah. V starem Rimu so Saturnalije, praznik posvečen bogu Saturna, potekale okoli zimskega solsticija in so bile čas veselja, darovanja in obrokov z družino. Podobno so v skandinavskih državah praznovali Yule, ki je vključeval prižiganje ognja in praznovanje svetlobe. Tudi danes mnogi obeležujejo ta dan z različnimi običaji, ki poudarjajo pomen naravnih ciklov, druženja in novih začetkov.