Cepljenje proti noricam, ki jim rečemo tudi vodene koze, je od 1. januarja 2025 postalo del rednega programa cepljenja otrok v Sloveniji. Otroci rojeni po februarju 2024 so tako upravičeni do brezplačnega cepljenja, kar predstavlja pomemben korak k zmanjšanju tveganja za resne zdravstvene zaplete. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja: “Norice so sicer pri večini otrok blaga bolezen, vendar so zapleti lahko zelo resni, vključno z bakterijskimi okužbami, nevrološkimi motnjami in celo pljučnico.” Statistika kaže, da se bolezen pri 2 % obolelih otrok zaplete, kar dodatno potrjuje nujnost cepljenja kot preventivnega ukrepa.
Kaj so norice?
Norice so zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus varicella zoster iz družine herpes virusov. Gre za bolezen, ki se najpogosteje pojavlja med otroki, mlajšimi od 10 let. Po podatkih NIJZ ima večina otrok med boleznijo od 250 do 500 izpuščajev, ki se pojavljajo v več zaporednih zagonih. Bolezen sicer pogosto mine brez resnih posledic, vendar virus po prebolelih noricah ostane v telesu in se lahko kasneje aktivira v obliki pasovca (herpes zoster). Priznani pediater, dr. Denis Baš, dr. med., spec. ped. pove:
Norice pogosto dojemamo kot nenevarno otroško bolezen, ki jo preprosto »prebolimo«. Vendar izkušnje iz vsakodnevne prakse kažejo drugačno sliko. Čeprav pri večini otrok minejo brez hujših zapletov, obstajajo resna tveganja.
Prenašanje in kužnost noric
Virus noric je izjemno kužen in se prenaša z vdihavanjem kužnih kapljic ali neposrednim stikom z mehurčki okužene osebe. Virus je tako nalezljiv, da bo več kot 90 % ljudi, ki še niso preboleli noric, ob stiku z bolnikom zbolelo. Oseba postane kužna dva dni pred pojavom izpuščajev in ostane kužna, dokler se vsi mehurčki ne posušijo. Inkubacijska doba traja med 10 in 21 dnevi, kar poveča tveganje za širjenje bolezni v skupinah, kot so vrtci in šole.
Potek bolezni pri otrocih in možni zapleti
Norice se običajno začnejo z vročino, utrujenostjo in splošnim slabim počutjem, nato pa se pojavi značilen izpuščaj. Izpuščaji prehajajo skozi faze, od rdečih pikic in mehurčkov do krast, ki se sčasoma posušijo. Po preboleli bolezni ostane virus v telesu, kjer se lahko kasneje ponovno aktivira v obliki pasovca (herpes zoster). Bolezen pri večini otrok poteka blago in traja od 7 do 10 dni. Vendar lahko povzroči zaplete. Zapleti so redki, a resni. Dr. Baš opozarja:
Pri nekaterih otrocih zapleti nastopijo tako hitro, da je nujna bolnišnična oskrba. Starši, ki jih srečam v takih trenutkih, se pogosto sprašujejo, ali bi se tem težavam lahko izognili. Resnica je, da bi jih s cepljenjem zagotovo lahko preprečili.
Med najpogostejšimi zapleti so bakterijske okužbe kože in mehkih tkiv, nevrološki zapleti, kot sta encefalitis ali cerebelitis, ter pljučnica. Poleg tega lahko virus povzroči dolgotrajne zdravstvene posledice, vključno z motnjami v delovanju jeter ali sindromom Guillain-Barré.
Pomembnost cepljenja proti noricam
Kot navaja NIJZ, je cepljenje najzanesljivejši način za preprečevanje bolezni in njenih zapletov. V Sloveniji se bo cepljenje izvajalo z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam (OMRN). Prvi odmerek bodo otroci prejeli med 11. in 18. mesecem starosti, drugi pa pri treh letih. Prvi odmerek cepiva zagotavlja več kot 90 % zaščito. Po drugem pa je zaščita skoraj 100 %. „Cepljenje ne samo da prepreči bolezen, temveč tudi znatno zmanjša tveganje za zaplete in prenos okužbe na druge,” poudarja dr. Baš.
Cepljenje ne ščiti le posameznika, ampak celotno družbo
Cepljenje prinaša več prednosti. Poleg zaščite pred boleznijo in njenimi zapleti zmanjšuje tudi pojavnost pasovca v kasnejših letih. Prav tako pa prispeva k zmanjšanju širjenja bolezni v celotni družbi. Ko je cepljenih dovolj ljudi, se vzpostavi t. i. kolektivna imunost, ki preprečuje, da bi se virus prosto širil. To je še posebej pomembno za zaščito ranljivih skupin, ki se ne morejo cepiti, kot so dojenčki, osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo prejeti cepiva. Manjše število okužb, zapletov in hospitalizacij pa na daljši rok tudi zmanjša obremenitev zdravstvenega sistema.