Guinnessova knjiga rekordov 2022 v slovenščini je že na voljo. V tokratnem prijavnem obdobju med 1. aprilom 2020 in 31. marcem 2021 so pri Guinnessovi knjigi rekordov z vsega sveta sprejeli 41.959 prijav za rekorde. To je nekoliko manj kot je to običajno, a glede na pandemijo COVID-19, je to povsem razumljivo in pričakovano.
Guinnessova knjiga rekordov 2022 – osrednja tema je podnebne spremembe
Osrednja tema letošnje knjige je največji izziv, s katerim se spopada naš planet, to so podnebne spremembe. 10 poglavij razkriva najbolj pereče težave človeštva. Prvo poglavje z naslovom Okolje prikaže nekaj uspešnih in rekordnih prizadevanj za spopad z učinki podnebnih sprememb. Razkrivajo največjo sončno toplotno elektrarno v Maroku, največji obrat za recikliranje aluminija v Nemčiji, Stockholm kot okolju prijaznejše mesto. V povezavi z dobrodelno organizacijo Earthwatch pa v knjigi razkrivajo nasvete, kako z lastnimi dejanji pomagati k boljšemu okolju. Poglavja v knjigi Guinnessova knjiga rekordov 2022 so naslednja:
- Ekološki prvaki, ki se borijo, da bi bil naš planet boljši.
- Čudeži naravnega sveta – od najinteligentnejših bitij do najsmrtonosnejših rastlin.
- Najvišji in najkrajši – lovilci na rekorde so izmerili množico najvišjih, najobsežnejših in najmanjših ljudi na svetu.
- Ikone pop kulture – razkrivamo najuspešnejše filmske franšize, video igre, igrače in blagovne znamke na svetu.
- Mladi uspešneži – spoznajte vplivneže, podjetnike in posameznike iz zabavne industrije, mlajše od 16 let, ki delajo pozitivne korake za spremembo sveta.
- Športni junaki – knjiga ponuja pregled največjih športnih dosežkov leta in jih primerja z največjimi športnimi dosežki vseh časov.
- ŠE VEČ! Ta del vključuje dodatek, ki z brezplačno aplikacijo za razširjeno resničnost oživi dinozavre.
Kaj pa slovenski rekordi v knjigi rekordov 2022?
Novih slovenskih rekordov je tokrat rekordno število. Za veliko število teh je zaslužen en posameznik, saj si jih lasti 11, a jih je v knjigi objavljenih 8. Stanislav Verstovšek, slovenski veteranski kolesar na dolge razdalje je tisti, ki je prispeval te rekorde. V cestnem kolesarjenju je na 20 km trasi v Dobrovniku v Prekmurju 2. in 3. oktobra 2020 postavil naslednje rekorde:
- Najhitrejših 100 km (2 uri, 21 min, 42 s)
- Najhitrejših 200 km (4 ure, 44 min, 9 s)
- Najhitrejših 300 km (7 ur, 10 min, 50 s)
- Najhitrejših 500 km (12 ur, 18 min, 42 s)
- Najhitrejših 100 milj (3 ure, 48 min, 6 s)
- Najhitrejših 200 milj (7 ur, 43 min, 50 s)
- Najhitrejših 300 milj (11 ur, 51 min, 17 s)
- Najdaljše 24-urno cestno kolesarjenje (914,02 km)
V Guinnessovi knjigi rekordov 2022 je predstavljenih 14 novih slovenskih rekordov in še 13, ki so bili objavljeni že prej. Skupaj je v knjigi moč najti 27 slovenskih rekordov. Med novimi pa so sledeči:
- Najhitrejših 1000 km v cestnem kolesarjenju, Marko Baloh, 1 dan 4 ure 50 min 14 s, 25. julija 2020.
- Največ doseženih točk v krstnem nastopu v končnici NBA, 42 točk za Dallas Mavericks, 17. avgusta 2020.
- Največji komplet kock Lego v prosti prodaji – rimski Kolosej, 27 cm x 52 cm x 59 cm, 9036 kock, 28. novembra 2020, ustvaril ga je oblikovalec Rok Žgalin Kobe.
Alenka Artnik je imetnica dveh potapljaških rekordov. To sta:
- Najgloblji prosti potop s stalno obtežitvijo z dvojno plavutjo (ženske), 92 m, 11. junija 2019
- Najgloblji prosti potop s stalno obtežitvijo s plavutmi (ženske), 114 m, 7. novembra 2020 – ta rekord je bil v času tiska knjige že dvakrat presežen (julija 2021) in zdaj znaša 122 m.
Prvi vzpon na Makalu (moški, brez kisika) je opravil Marjan Manfreda, 6. oktobra 1975.
- V Sloveniji pa je bil postavljen tudi rekord največja navpična razdalja električnega viličarja v eni uri – povzpel se je 623,72 m po cesti, ki vodi na Veliko planino.