Kranjska hranilnica je bila ustanovljena leta 1880. Na tedaj Knafljevi ulici so zgradili svojo palačo in začeli s poslovanjem. Ob otvoritvi je stavba veljala za eno najlepših v Ljubljani, zdaj pa je del severnega krilo parlamentarnega poslopja. Zato sta Državni zbor in Nova Ljubljanska banka v počastitev 202 letnice odprla spominsko ploščo. Stavba je tako med prvimi v Sloveniji označena s spominskim obeležjem Bankariuma, Muzeja bančništva Slovenije, kot bančna kulturna dediščina.
Pred vhodom v parlamentarno poslopje na Tomšičevi ulici so postavili spominsko ploščo Kranjski hranilnici. Ta omogoča Ljubljančanom in turistom, da se s pomočjo QR kode seznanijo z zgodovino stavbe in Kranjske hranilnice.
Nekaj o Kranjski hranilnici
Kranjska hranilnica je bila prva moderna bančna ustanova na področju Slovenije. Z delovanjem je pričela leta 1820. Osem let je poslovala pod imenom Ljubljanska hranilnica, nato so jo preimenovali v Ilirsko hranilnico. Leta 1845 je postala Kranjska hranilnica, leta 1931 so jo s podržavljanjem preimenovali v Hranilnico Dravske banovine. Njeno zadnje ime pred drugo svetovno vojno je bilo Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Decembra 1945 pa so jo priključili Mestni hranilnici ljubljanski.
Kranjska hranilnica je opravljala vse vrste poslov, ki jih je dovoljevala takratna zakonodaja. Zanimivo je to, da ni bila novost le na slovenskem prostoru, ampak tudi v avstrijskem. Bila je namreč šele druga tovrstna hranilnica v Habsburški monarhiji.
NLB v sklopu muzeja Bankarium predstavlja bančno dediščino pri nas
Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak je v sklopu slovesne postavitve spominske plošče povedal, da ni suverenega naroda brez lastne kulturne identitete in brez finančne hrbtenice. NLB je in je bila nosilka bančne tradicije in kot taka vedno velik mecen ter podpornik razvoja slovenske kulture. Hkrati pa je povedal, da je lani pod okriljem NLB nastal Muzej slovenskega bančništva – Bankarium, ki na zanimiv in inovativen način predstavlja bančno dediščino na Slovenskem od leta 1820 do danes.
Razkril pa je tudi nekaj načrtov za prihodnje. NLB namerava z letom 2023 začeti z odkupovanjem umetniških del in nadaljevali tradicijo mecenstva, jo širiti v regijski prostor in pripeljati v novo dobo. V prostorih Mestne hranilnice ljubljanske namerava NLB urediti galerijo in v njej predstavi največjo zaokroženo umetniško zbirko NLB, zbirko sodobne likovne umetnosti v zasebni lasti.
Foto: Državni zbor / Matija Sušnik