Prispevaj kretnjo na portalu prispevajkretnjo.si in bogati slovenski znakovni jezik

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) je v sodelovanju z družbo Mastercard predstavila inovativno pobudo, ki naslavlja eno največjih težav gluhe skupnosti. To je namreč zelo omejen besedni zaklad v slovenskem znakovnem jeziku. Pobuda temelji na platformi prispevajkretnjo.si, kjer lahko posamezniki podprejo razvoj novih kretenj. Projekt odpira pomembno poglavje v prizadevanjih za večjo vključenost gluhih v družbo. Saj ne omogoča le izboljšanje komunikacije, temveč tudi boljšo finančno pismenost. Ob tej priložnosti je bil predstavljen prvi slovenski Finančni slovar znakovnega jezika, ki bo gluhi skupnosti približal svet financ in omogočil boljše razumevanje zapletenih finančnih izrazov ter storitev.

Slovenski znakovni jezik potrebuje širši besedni zaklad

Slovenski znakovni jezik, ki danes vsebuje približno 25.000 kretenj, bistveno zaostaja za slovenskim knjižnim jezikom z več kot 110.000 besedami, kaj šele za pogovornim jezikom. Ta pa ima več kot 500.000 besed. Pomanjkanje ustreznega besednega zaklada predstavlja veliko oviro za gluhe, ki se vsakodnevno soočajo z izzivi pri sporazumevanju. Številni zapleteni izrazi, ki so ključni v sodobnem življenju, preprosto nimajo ustreznih kretenj. To pa pomeni, da so gluhi pogosto omejeni pri dostopu do informacij ali storitev. Še posebej pa to velja za področje financ, kjer je razumevanje specifičnih terminov, kot so obresti, provizije, delnice ali davki, ključnega pomena za samostojno upravljanje finančnih zadev.

Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS, je ob predstavitvi pobude poudaril, da bogatejši slovenski znakovni jezik ne pomeni zgolj lažje komunikacije, temveč tudi večjo osamosvojitev gluhe skupnosti. Dodal je še:

Z razvojem novih kretenj ne bogatimo samo njihovega jezika, ampak jim odpiramo vrata v svet, ki je bil prej zanje deloma zaprt. Večji besedni zaklad pomeni večjo avtonomijo, boljše razumevanje sveta in večjo vključitev v družbo.

Prispevajkretnjo.si povezuje znanje in podporo

Platforma prispevajkretnjo.si omogoča posameznikom, da aktivno prispevajo k razvoju slovenskega znakovnega jezika. Na platformi lahko uporabniki izberejo besedo, za katero želijo, da se razvije kretnja. Hkrati pa prispevajo finančna sredstva za njen razvoj. Ta sredstva so nato usmerjena v delo strokovne ekipe, ki jo sestavljajo tolmači, slavisti in predstavniki gluhe skupnosti. Njihova naloga je zasnovati nove kretnje, ki bodo vključene v javno dostopen Slovar slovenskega znakovnega jezika.

Razvoj kretenj je zahteven proces, ki vključuje jezikoslovno analizo, preverjanje uporabnosti in posvetovanja z gluhimi uporabniki jezika. Cilj platforme je omogočiti gluhim, da dobijo orodje, ki ga potrebujejo za učinkovitejše sporazumevanje in lažje vključevanje v vsakdanje življenje. Platforma prav tako spodbuja širšo javnost, da se seznani s pomembnostjo znakovnega jezika in z izzivi, s katerimi se sooča gluha skupnost.

V ljubljanski kavarni naročilo s pomočjo kretanja

Da bi pobudo še bolj približali širši javnosti, se je ljubljanska kavarna Lolita na Cankarjevem nabrežju vse do 15. novembra prelevila v gluhim prijazno Mastercard kavarno. V tem času lahko obiskovalci naročijo kavo z uporabo osnovnih kretenj, kot so: »Dober dan, eno kavo prosim. Hvala.« Kava je ob naročilu s kretnjami brezplačna, gostje pa prejmejo tudi sladko presenečenje. Namen te pobude je bil spodbuditi javnost k razmišljanju o pomembnosti znakovnega jezika. Hkrati pa je na tak način omogočen naposredna izkušnja komunikacije s kretnjami.

Med prvimi, ki so naročili kavo na tihih uricah, so bili Luka Gabrovšek, Country Manager za Mastercard Slovenija, nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in televizijska voditeljica Mojca Mavec. Ob tej priložnosti je Borut Pahor prejel simbolno zahvalo v kretnjah »Rad te imam«, kar je bilo priznanje za njegovo podporo gluhi skupnosti. Še posebej v času, ko je bil slovenski znakovni jezik vpisan v Ustavo Republike Slovenije.

Finančni slovar odpira vrata v svet financ

Eden najpomembnejših elementov iniciative je prvi slovenski Finančni slovar znakovnega jezika. Ta vključuje kretnje za ključne finančne izraze, kot so obresti, provizije, delnice in davki. Slovar je nastal kot odgovor na ugotovitve raziskave, ki jo je izvedel Inštitut Mediana v sodelovanju z ZDGNS. Ta je namreč razkrila, da slovenski znakovni jezik na področju financ zaostaja za potrebami uporabnikov. Omenjeni primanjkljaj močno vpliva na finančno pismenost gluhih. Zaradi tega imajo težave pri uporabi finančnih storitev in razumevanju finančnih konceptov.

Luka Gabrovšek je ob predstavitvi slovarja izpostavil:

Svet financ je zapleten tudi za slišeče, kaj šele za gluhe, ki se soočajo z dodatno oviro – pomanjkanjem ustreznega besedišča v znakovnem jeziku. Ta slovar jim bo omogočil, da razumejo ključne finančne pojme, kar je pomemben korak k večji varnosti in neodvisnosti.

Raziskava o finančni pismenosti gluhih razkriva izzive

Rezultati raziskave Inštituta Mediana so razkrili skrb vzbujajoče podatke o finančni pismenosti gluhih. Le tretjina gluhih uporablja spletno ali mobilno bančništvo, vsaka četrta gluha oseba pa ne more samostojno opraviti osnovnih bančnih storitev, kot sta dvig denarja ali plačilo položnice. Poleg tega ima več kot tretjina gluhih nepravilno shranjeno PIN številko, kar povečuje tveganje za zlorabe. Kar 15% gluhih je že bilo žrtev kraje iz bančnega računa, kar odraža potrebo po boljši izobraženosti in večji varnosti pri upravljanju financ.

Katarina Muha iz Inštituta Mediana je ob tem poudarila, da pomanjkanje kretenj za kompleksne finančne izraze predstavlja resno oviro. »Gluhi lahko razumejo osnovne pojme, kot so banka in plačilna kartica, a pri bolj zapletenih izrazih, kot so obresti, provizije in delnice, je raven poznavanja bistveno nižja. Prav tu bo slovar naredil največjo razliko,« je zaključila.

Vključujoča družba je skupni cilj

Projekt prispevajkretnjo.si je le eden izmed mnogih korakov, ki jih Mastercard izvaja v smeri bolj vključujoče družbe. Družba se je že izkazala s podporo tolmačenju gledaliških predstav, izdajo posebnih plačilnih kartic za slepe in slabovidne (Mastercard Touch Card) ter organizacijo dogodkov, ki spodbujajo socialno vključenost. Eden takih so poleti v Planici.

---