Denar in kriminal imata skupno zgodovino, ki sega daleč v preteklost. Pravzaprav vse do samega začetka denarja kot sredstva za menjavo. Ko je bil denar ustvarjen kot rešitev za olajšanje trgovanja, so bile ob njem skoraj istočasno oblikovane tudi prve goljufije. Ponarejanje denarja, ena najstarejših oblik kriminala, spremlja človeštvo že od trenutka, ko so ljudje prvič določili vrednost kovancem in drugim menjalnim sredstvom. Prav ta tema je osrednji poudarek razstave Denar in kriminal: Tekma brez konca. Ogledati si jo je moč v muzeju Bankarium – Muzej bančništva Slovenije do 31. decembra 2024.
Začasna razstava je pravzaprav nekakšen intro v razstavo NLB Muza, ki bo vrata odprla prihodnje leto na istem naslovu, kot se nahaja muzej Bankarium. Le, da bo NLB Muza zasedala višja nadstropja. Ponarejanje denarja in različne prevare bodo tam dobile še precej več prostora.
Zgodovina ponarejanja: Od starodavnih kovancev do digitalnih valut
Razstava obiskovalce popelje skozi razvoj finančnega kriminala. Vse od prvih ponarejenih kovancev v Mezopotamiji, kjer so tatovi s prevaro zmanjševali količino plemenitih kovin, do današnjih sofisticiranih digitalnih prevar, ki izkoriščajo zaupanje v spletne transakcije. Ponarejanje denarja je vedno zahtevalo inovativne rešitve, saj so oblasti skozi zgodovino uvajale nove tehnike zaščite, da bi ustavile val goljufij. Razstava osvetljuje to neskončno tekmovanje med zaščitniki premoženja in tistimi, ki želijo zakone zaobiti.
Kaj lahko danes storimo za svojo zaščito?
Čeprav so kriminalne taktike postale bolj prefinjene, tudi posamezniki in družba kot celota še nikoli nismo imeli toliko možnosti za zaščito. Razstava poudarja pomen znanja kot najmočnejšega orožja v boju proti finančnim prevaram. S praktičnimi nasveti in primeri nas spodbuja, da prevzamemo aktivno vlogo pri zaščiti svojih financ, pa naj gre za preverjanje sumljivih sporočil, skrb za varnost spletnih gesel ali zavedanje o možnih pasteh na videz nepomembnih vsakodnevnih transakcij.
Bi znali odkriti pravi bankovec za 50€?
Eden izmed interaktivnih in sila zanimivih eksponatov je tudi postavitev ponarejenih evro bankovcev v vrednosti 50€. A eden izmed njih je pravi. S pomočjo močne klasične lučke in UV svetilke, je treba odkriti tistega pravega.
Poglobljen vpogled in sodelovanje z uglednimi partnerji
Pomemben del razstave je sodelovanje z institucijami, kot so Evropska centralna banka, Nacionalni forenzični laboratorij in SI-CERT, ki so prispevale tako strokovno znanje kot eksponate. S tem razstava ne predstavlja zgolj zgodovinskih zgodb, temveč ponuja tudi vpogled v sodobne izzive, s katerimi se srečujemo v digitalni dobi. Matko Mioć, direktor NLB Muze je ob odprtju povedal:
Ideja za razstavo je tlela že nekaj časa. Odločitev, da se mora zgoditi čim prej, pa se je porodila, ko smo prebrali statistiko, da je bilo v lanskem letu kar 27,5 milijonov evrov prijavljene škode zaradi kibernetskega kriminala. Ta podatek nas je močno presenetil in takoj smo se vprašali, kako lahko kot muzej prispevamo k izobraževanju javnosti o tej pereči temi. Naš cilj je obiskovalcem ponuditi vpogled v kompleksnost prevar ter jih ozavestiti o pomembnosti varovanja osebnih podatkov in finančnih sredstev.
Kustosinja razstave, Urška Purg, pa je dodala:
Področje denarnih prevar je neločljivo povezano z zgodovino bančništva. Ta tema buri duhove naših obiskovalcev in napaja domišljijo umetnikov, pisateljev, režiserjev. Obenem pa je z nami in kot naša senca ves čas stopa ob nas ter išče primeren trenutek, ko lahko vstopi v naš svet.
Razstava kot uvod v prihodnost
Letošnja razstava je hkrati uvod v veliko razstavo, ki je načrtovana za leto 2025. Takrat bodo prenovljeni prostori na Čopovi ulici gostili še bolj poglobljen prikaz te kompleksne tematike. Do takrat pa je Denar in kriminal: Tekma brez konca odlična priložnost za vse, ki želijo bolje razumeti povezavo med denarjem in kriminalom ter kako se lahko zoperstavimo tej neskončni tekmi.