Pljučna hipertenzija (PH) je resna in progresivna bolezen, ki povzroča povišan tlak v pljučnih arterijah in s tem otežuje delovanje srca. Gre za redko, a nevarno bolezen, ki bistveno poslabša kakovost življenja obolelih. Pogosto pa ostaja skrita zaradi nespecifičnih simptomov. Bolniki lahko več let čakajo na pravo diagnozo, saj zdravniki pogosto najprej sumijo na pogostejše bolezni, kot so astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen. Prav to je razlog, da mora biti diagnostika multidisciplinarna in temeljita, saj lahko vsaka zamuda bistveno vpliva na potek bolezni in možnosti zdravljenja.
Kaj je pljučna hipertenzija in kako jo delimo?
Pljučna hipertenzija je stanje, pri katerem se stene krvnih žil v pljučih odebelijo, kar otežuje pretok krvi in obremenjuje srce. Bolezen delimo v pet skupin glede na vzrok. Prva skupina, pljučna arterijska hipertenzija (PAH), vključuje idiopatske, dedne oblike in tiste, povezane z drugimi boleznimi, kot so bolezni vezivnega tkiva ali prirojene srčne napake. Druge skupine vključujejo pljučna hipertenzijo povezano z boleznimi levega srca, pljučnimi boleznimi, kronično trombembolično pljučno hipertenzijo in različnimi večfaktorskimi vzroki, kot so hematološke in sistemske bolezni. Ta razdelitev omogoča boljše razumevanje bolezni in učinkovitejše zdravljenje posameznikov glede na specifičen vzrok.
Kako prepoznati simptome bolezni, ki jih pogosto spregledamo?
Eden največjih izzivov pljučne hipertenzije je njena diagnostika, saj so njeni simptomi, kot so zasoplost, utrujenost, bolečine v prsih in omotica, pogosto nespecifični in jih zdravniki sprva pripisujejo drugim boleznim. Tako lahko do pravilne diagnoze preteče več let, kar pomeni, da je bolezen ob odkritju pogosto že v napredovani fazi. Ravno zato je izjemno pomembno, da zdravniki in bolniki čim prej prepoznajo simptome in se odločijo za specialistični pregled, ki lahko bistveno skrajša pot do pravilne diagnoze.
Kako poteka diagnostika pljučne hipertenzije?
Za pravilno diagnozo je potreben niz specifičnih preiskav, med katerimi je ključna desnostranska srčna kateterizacija, ki omogoča natančno določitev stopnje bolezni. Dodatne preiskave vključujejo ehokardiografijo, CT angiografijo, MRI srca ter test hoje na šest minut. Zdravniki tako pridobijo jasno sliko o stanju srca in pljuč, kar omogoča ustrezno načrtovanje zdravljenja. Zgodnja diagnostika je odločilna, saj lahko pravočasno zdravljenje upočasni napredovanje bolezni in znatno izboljša prognozo.
Nove možnosti zdravljenja pljučne hipertenzije
Čeprav je pljučna arterijska hipertenzija resna bolezen, lahko s pravočasnim in pravilnim zdravljenjem bolnikom znatno izboljšamo kakovost življenja. Osnovna zdravila so vazodilatatorji, ki širijo pljučne žile, vendar so danes na voljo tudi nova, prebojna zdravila. Med njimi je izstopajoč sotatercept, ki deluje na povsem nov način. Poleg širjenja žil omogoča tudi reverzno remodelacijo, kar pomeni, da lahko spremembe v žilah celo zmanjša. Zdravila v Sloveniji še nimamo, a naj bi bilo kmalu na voljo. To bo predstavljalo velik korak naprej za bolnike, ki živijo z napredovalimi oblikami bolezni.
Kako živeti z boleznijo?
Življenje z diagnozo pljučne hipertenzije zahteva prilagoditve življenjskega sloga. Bolniki morajo redno jemati zdravila, se izogibati večjim fizičnim naporom in skrbeti za svoje psihično zdravje. Čeprav je bolezen kronična, lahko bolniki ob ustrezni podpori in pravilni terapiji ohranijo zadovoljivo kakovost življenja. Tudi delodajalci in širša družba lahko bistveno pripomorejo k izboljšanju življenja bolnikov s pljučno hipertenzijo z razumevanjem njihovih omejitev in potreb.
Zakaj je pomembno ozaveščanje o pljučni hipertenziji?
Ozaveščanje o tej redki bolezni ima izjemen pomen, saj omogoča, da se bolezen odkrije dovolj zgodaj. Bolniki pa v najkrajšem možnem času prejmejo ustrezno terapijo. Tako se izboljša ne le njihova prognoza, ampak tudi vsakodnevno življenje. S širšim družbenim razumevanjem izzivov, s katerimi se soočajo bolniki s pljučno hipertenzijo, se zmanjša tudi stigma, ki jo pogosto občutijo oboleli.