Referendum o Družinskem zakoniku, o katerem bomo glasovali 25.3.2012 bo, če bo referendum uspel to prva celovita sprememba zakona po letu 1976, ki ureja družinska razmerja.
Torej v nedeljo bomo odločali o dejstvih in ne o ideologiji. Za to pa je potrebno prebrati besedilo zakona in ga razumeti kot celoto in ne člensko. Predvsem pa je potrebno imeti v mislih to, da je korist otroka (9. člen) skozi celoten Družinski zakonik tisto glavno vodilo. Glavna stvar zakonika tako zagotovo niso posvojitve in istospolni partnerji ter partnerke, kjer se odpira največ polemik, ki pa na žalost izvirajo iz slabo prebranega besedila zakonika ali pa kakšnih drugih razlogov. Seveda je mnenje tako ZA in PROTI vedno legitimno, a naj bo vaše in ne od koga drugega. Da bo nevednosti čim manj je besedilo Družinskega zakonika (DZ) sprejetega 16. junija 2011 na voljo TUKAJ.
Najlažje je poudariti predvsem novosti, ki jih zakonik uvaja v primerjavi s trenutno veljavnim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).
Torej v osnovi DZ na novo definira družino (2. člen)
(1) Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.
(2) Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.
Novost so tudi štiri različna družinska razmerja (3., 4., 5. in 6. člen)
-zakonska zveza
-zunajzakonska skupnost
-partnerska skupnost (sklenjena skupnost med dvema moškima ali dvema ženskama)
-zunajpartnerska skupnost (tako kot zunajzakonska skupnost le med dvema moškima ali dvema ženskama)
To pomeni, da smo se z DZ izpolnili zahtevo Evropskega parlamenta, ki poziva države članice k odpravi diskriminatorne zakonodaje, ki istospolnim partnerjem preprečuje, da sklenejo zakonsko zvezo ali drugo enakovredno pravno obliko. Slovenija se je tukaj odločila za »drugo enakovredno pravno obliko«, saj DZ predvideva partnersko in zunajpartnersko skupnost. Tako bo Slovenija po tem podobna Danski in Švedski, ne pa Nizozemski, kjer je možna sklenitev zakonske zveze.
Nova je definicija otroka (7. člen), ki sedaj starost postavlja na 18 let, tako kot to predvideva Konvencija Združenih Narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989. Prej je bilo malo mešano.
Po tem zakoniku je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost.
Izraz roditeljska pravica menja izraz starševska skrb (8. člen)
V poglavju Zakonska zveza so novosti predvsem te:
-ni več zahteve po slovesni in javni sklenitvi zveze
-možna je sklenitev izven urada, če sta bodoča zakonca pripravljena poravnati stroške
-zastopanje enega od zakoncev ni več mogoče
-možna je jubilejna sklenitev zveze (npr. zlata in diamantna poroka) (42. člen)
-predporočna pogodba je sedaj mogoča; določena je kot pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij—pogodbeni premoženjskopravni režim (68. člen)
V poglavju Razmerja med starši in otroki so novosti predvsem
-pri določanju očetovstva
Torej če se otrok rodi v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze velja za njegovega očeta materin bivši mož samo, če j zakonska zveza prenehala z njegovo smrtjo
-Pri pripoznavi očetovstva se mora poleg matere strinjati tudi polnoletni »otrok« in otrok, ki je dopolnil 15 let in je razsoden
Četrto poglavje je namenjeno predhodnemu svetovanju in družinski mediaciji. To celotno poglavje je novost, in je predvideno kot mirno reševanje sporov ki nastanejo v družinskih razmerjih.
Največ mnenj pa se kreše v poglavju Posvojitev. Še preden pridemo od členov zakonika si je potrebno ustvariti številko, koliko jih pravzaprav jih je. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo na leto do leta 1990 100 posvojitev. Ta številka se je nato prepolovila, v letu 2006 so bile pa samo 3 posvojitve (1 posvojitev otroka zakonca in 2 popolni posvojitvi), v letu 2007 pa 14 (12 popolnih in 2 posvojitvi otroka zakonca). Torej izjemno malo. Sedaj pa nazaj.
Zakonik v 217. Členu pravi takole:
(1) Zakonca ali zunajzakonska partnerja lahko samo skupaj posvojita otroka, razen če eden od njiju posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
(2) Partnerja partnerske skupnosti ali partnerja zunajpartnerske skupnosti ne moreta skupaj posvojiti otroka, lahko pa partner partnerske skupnosti ali partner zunajpartnerske skupnosti posvoji otroka svojega partnerja.
(3) Izjemoma lahko otroka posvoji tudi ena oseba, če ta ni v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v partnerski skupnosti ali v zunajpartnerski skupnosti, če je to v otrokovo korist.
Zakon torej ureja dve osnovni novosti. Pod 217/I poleg že obstoječe možnosti, da lahko skupaj posvojita otroka zakonca še možnost, da ga posvojita zunajzakonska partnerja. V 217/II pa najprej izrecno prepoveduje da bi lahko istospolna partnerja skupaj posvojila otroka. V nadaljevanju pa bolj natančno ureja že obstoječo določbo, da lahko eden od istospolnih partnerjev posvoji otroka svojega partnerja, a je v trenutno veljavnem pozitivnem pravu to možno zgolj za registrirane istospolne pare. DZ pa to predvideva tako za partnerske kot zunajpartnerske skupnosti.
Naslednja novost pri posvojitvah je ta, da DZ omogoča posvojitev otroka s strani otrokovih starih staršev (babica, dedek) in sorodnikov v stranski črti.
Pri odločanju ali boste na referendumu o Družinskem zakoniku 25.3.2012 obkrožili ZA ali PROTI je pomembno to, da vas ne vodi ideologija, ampak dejstva. Zato še enkrat apel, da si zakonik preberete in se odločite glede na prebrano.