Uporaba slik objavljenih na Twitterju brez privolitve avtorja ni dovoljena. To si bosta še posebej zapomnili družbi Agence France-Presse in Getty Images, ki bosta moral Danielu Morelu plačati 1.2 milijona $.
Okrožni sodnik v ZDA je že januarja letos odločil (Agence France-Presse v. Morel, U.S. District Court for the Southern District of New York, No. 10-02730), da sta Agence France-Presse in The Washington Post neupravičeno uporabila slike po potresu na Haitiju leta 2010, ki jih je posnel Daniel Morel in objavil na Twitterju (TwitPic). AFP je uporabil osem od objavljenih slik in jih distribuiral Getty Images. The Washington Post pa se je v zgodbi znašel zaradi tega, ker uporabljajo slike iz Getty Images sistema.
Zagovor obtoženih je slonel na tem, da so objavljene slike na Twitterju na voljo vsem za komercialno uporabo. Sodnik Alison J. Nathan je povedal, da bi takšna interpretacija »nagnusna razširitev Twitterjevih pravil uporabe (TOS)«.
Ker so bile Morelove slike v sistemu Getty Images je prišlo do njihove vsesplošne uporabe. Zato so se nekatere medijske družbe že pogodile za neznano vsoto denarja. Med njimi so tudi Washington Post, CBS, ABC in CNN. Ker pa se Agence France-Presse in Getty Images nista želela pogoditi, je sodnik odločil, da morata skupaj Morelu plačati 1.2 mio $ za njun »prispevek« k tej situaciji.
Nathan je sicer že januarja odločil, da pravila Twitterja dovoljujejo nekomercialno uporabo in »retweeting«, ne pa tudi komercialne uporabe. Kraje avtorsko zaščitene vsebine na internetu pa je ogromno. Vprašanje je samo kje je potrebno potegniti mejo. Včasih se namreč zgodi, da avtorja pravzaprav ni mogoče najti. To se dogaja predvsem s slikami, ki so že n krat »ukradene«, noben pa ni navedel avtorja. Primer na Twitterju pa je popolnoma drugačna zgodba. Avtor je v tem primeru znan. In on je tisti, ki mora dati dovoljenje, da se njegovo delu uporabi, tako v komercialne, kot nekomercialne namene. Nekomercialna raba slik objavljenih na Twitterjevem sistemu TwitPic je dovoljen ob navedbi avtorja. Komercialna pač ne.
Kršitev avtorskega prava na internetu na slovenskih sodiščih skorajda ne poznamo. Kazenskih zadev sploh ni, civilne pa so, a jih je zelo zelo malo. Kršitev je sicer dovolj, a je najverjetneje problem v tem, da mora imeti oškodovanec interes tožiti kršitelja in upanje, da bo iz tega kaj iztržil. Predvsem pri drugi točki se stvar ustavi, saj slovenska sodišča izrekajo izjemno nizke odškodnine v primerjavi s tujino. No ja, morda pa enkrat le dočakamo neko spodobno številko.
Bolj podroben vpogled v dogajanje v primeru Morel vs. AFP/Getty Images je na voljo tukaj.