Nadomestilo za nedelovanje ali slabo delovanje mobilne telefonije, interneta, televizije, IP telefonije, IP televizije in klasične telefonije od četrtka 20.3.2014 ureja Samoregulacijski kodeks o nadomestilih za nedelovanje ali slabše delovanje javnih komunikacijskih storitev operaterjev javnih komunikacijskih storitev v Republiki Sloveniji ali na kratko TEKON. Kodeks, ki je na voljo TUKAJ je podpisalo 8 operaterjev Amis, Debitel, Izimobil, Si.mobil (zajet tudi BOB), T-2, Telekom Slovenije, Telemach, Tušmobil, ter Združenje kabelskih operaterjev Slovenije.
Glavni namen Kodeksa pa je, da postavi minimalne standarde in posledično dvigne kakovost storitev. Uporabniki naj bi tako lažje prišli do nadomestil zaradi nedelovanja ali slabega delovanja omrežja ponudnika, predvsem pa naj bi vse skupaj bilo precej bolj transparentno. A kaj, ko se zaplete že pri 8. točki kodeksa, ki govori o obveščanju o težavah v delovanju omrežja. Namesto, da bi uvedli poenoten postopek javljanja nedelovanja omrežja, so zapisali precej odprto klavzulo »… ažurno in skladno s predpisi obveščali svoje končne uporabnike«.
Pa najprej nekaj dobrih stvari Kodeksa.
Operater bo moral že v času sklepanja pogodbe naročniku pojasniti, da določena storitev na njegovem področju ne deluje v skladu s standardno kakovostjo, če s tem podatkom razpolaga. Prav tako mora naročniku pojasniti, da je na voljo brezplačno testiranje storitve za določen čas (plača se zgolj opravljen promet) in kakšni so pogoji odstopa od pogodbe, ki so opredeljeni v naročniški pogodbi.
Druga dolžnost, ki jo kodeks nalaga operaterju je, da ob sklenitvi podbe za dostop do interneta na razumljiv način razloži, da je mogoče, da bo dejanska hitrost nižja od ocenjene maksimalne prenosne hitrosti. Dolžan je razložiti tudi faktorje, ki na to vplivajo, kakšne so možnosti za preverjanje hitrosti dostopa do interneta in kakšni so ukrepi v primeru nedoseganja pogodbeno dogovorjene hitrosti.
Tretja prednost pa se pravzaprav nanaša na samo specifikacijo paketov, ki vkjučujejo fiksni internetni dostop. Opredeljena bo morala biti namreč minimalna in maksimalna hitrost, ki jo operater zagotavlja na posameznem paketu. Kodeks pa nato ni več dovolj natančen, saj piše »To hitrost bodo zagotavljali najmanj 80% časa v obračunskem obdobju«. Tako iz Kodeksa ni nedvoumno razvidno ali se teh 80% nanaša na minimalno ali maksimalno hitrost. Če to dikcijo operaterji razumejo kot nanašanje na maksimalno je OK, če pa na minimalno, pa ne.
Še nekaj najbolj perečih problemov
Sam postopek uveljavljanja nadomestila ni avtomatiziran. Najprej je potrebna prijava, saj se od nje naprej računa čas nedostopnosti, nato pa je potrebna še pisna prijava po prejemu mesečnega računa za storitev v roku in postopku predvidenem za reklamacijski postopek.
Eskulpacija operaterja po tem Kodeksu je precejšnja, saj odgovornosti niso izključili zgolj zaradi vis major (višje sile). Njihova odgovornost je izključena, če nedelovanje ali slabše delovanje izvira iz kakršnega vzroka, ki je bil izven odgovornosti operaterja in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Prav tako niso odgovorni v primeru izjemnih stanj v katere štejejo vojno ali izredno stanje, stanje nastalo zaradi naravnih ali drugih nesreč ter katastrofalni izpad omrežja.
Ko končno pridemo do samega nadomestila se zgodi to, da je to precej zanimivo določeno. Tako se npr. nedelovanje interneta ali telefonije ali televizije v paketu trojček obravnava po 1/3 deležih. Vsi pa vemo, da cena telefonije in televizije v paketu ni enaka. Zato bi Kodeks v primeru, da hočejo obdržati takšen način razmišljanja, od operaterjev moral zahtevati določitev deleža, ki ga predstavlja vsaka od storitev v končni ceni paketa.
Če pustimo ob strani dejstvo, da so odstotki višine nadomestila mesečne naročnine izjemno nizki je problem tudi to, da so si pri zahtevnejši napaki (napaka pri kateri je potreben poseg na infrastrukturnem delu omrežja) vzeli 72 urno okno. To pomeni, da je šele po treh dneh nedelovanja storitve uporabnik upravičen do nadomestila v višini 20% mesečne naročnine. Če pa temu dodamo še to, da čas prijave napake ne teče, če ta ni prijavljna med delavnikom med 7.00 in 19.00. Tako se npr. napaka prijavljena v petek ob 19.01 ne bo štela vse do ponedeljka do 7.00. To pomeni, da se lahko zgodi, da uporabnik v primeru zahtevnejše napake do nadomestila ne bo upravičen, če izpad ne bo trajal 132 ur (5.5 dni).
Najbolj zanimiva stvar celotnega Kodeksa pa je to, da ves čas govori o nadomestilu za primer nedelovanja ali slabšega delovanja storitev, a je v njem zgolj tabla za nedelovanje storitev. Slabše delovanje, ki pomeni trajajoče delovanje storitve na način, ki ne omogoča funkcionalne uporabe po objektivnih kriterijih stroke in gre za delovanje, ki je v nasprotju s pogodbenimi pogoji, pa v delu o nadomestilih ni omenjeno. Torej kljub prijavi slabšega delovanja storitve uporabnik po tem Kodeksu ni upravičen do nadomestila, saj ga ta ne določa. Precej zanimivo. Vse skupaj izgleda tako, kot da so operaterji s tem priznali, da je teh napak največ in da naj vse skupaj še malo počaka.
Kdaj se začne uporaba Kodeksa?
Operaterji imajo 3 mesece časa za implementacijo tega Kodeksa. To pomeni, da bo z 20.6.2014 kodeks tudi dejansko uporaben.
Kljub temu, da vsi operaterji na veliko razlagajo, da imamo v Sloveniji zelo kakovostno omrežje in zelo visoke standarde so si sami postavili zelo nizke zavezujoče minimalne standarde. Upajmo, da bodo Kodeks spreminjali na bolj še pred potekom enega leta od njegove uveljavitve.