Aerodrom Ljubljana je danes ob letališču Brnik v smeri Šenčurja predstavil 7.52 ha veliko vegetacijsko protihrupno bariero Šenčur, ki bo z okoli 13.000 avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi sortami Šenčur varovala pred hrupom, ki prihaja iz letališča (vertikalni hrup). Gre torej za hrup, ki nastaja med testiranjem motorjev ter vožnji po vzletno-pristajalni stezi.
Nekoč je tukaj že stal gozd
Na lokaciji kjer je Aerodrom Ljubljana (kmalu Fraport Slovenija) izvedel 30.000€ vredno pogozditev je nekoč že stal gozd, a so tega zaradi gradnje letališča Brnik posekali. Plan ponovne pogozditve tega območja je obstajal že kar nekaj časa, a so se stvari nekoliko vlekle. Ker gre pri varovanju naselja Šenčur pred hrupom za javni interes je Aerodrom Ljubljana od Ministrstva za infrastrukturo dobil brezplačno služnost s strani države v vrednosti 85.000€, a se je zavezal, da bo vegetacijsko protihrupno bariero ustrezno vzdrževal.
Računajo na več kot 2 dB manj vertikalnega hrupa
Aerodrom Ljubljana je leta 2008 vzpostavil kontinuiran monitoring hrupa. Zmago Skobir, poslovodni direktor Aerodroma Ljubljana je povedal, da načrti kažejo, da bo protihrupna bariera vertikalni hrup znižala za 2 dB, a v praksi bo znižanje najverjetneje še nekoliko večje. Ker so posadili še zelo mlada drevesa se bodo učinki poznali šele čez nekaj let, saj morajo drevesa najprej zrasti.
Avtohtone drevesne in grmovne vrste vzgojene v Sloveniji
Vegetacijska protihrupna bariera je trajnostno naravnan projekt, zato so vse sadike v barieri vzgojene v Sloveniji, hkrati pa gre za izbor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Bariera je zasnovana tako, da služi tudi kot rekreacijsko območje naselja Šenčur, hkrati pa pripomore k sanaciji nekdanjega odlagališča. V bariero so zasadili 13.000 sadik od tega 2.300 do 2.400 sadik grmovnic. Ima pa ta bariera zaradi bližine letališča tudi nekaj omejitev, ki bodo sicer nastopile čez nekaj let, ko bodo drevesa zrastla. Zaradi varnosti letalskega prometa je najvišja dovoljena višina proti letališču 6 mestrov na strani proti Šenčurju pa 10.5 metrov. Maksimalna višina proti letališču bo dosežena čez 8 let, proti Šenčurju pa čet 10 let.
Vrstna sestava dreves in približno število sadik v barieri je sledeče:
– Rdeči bor (Pinus sylvestris): 10 – 25 %, 1.650 kom
– Navadna smreka (Picea abies): 10 – 20 %, 1.625 kom
– Beli gaber (Carpinus betulus): 20 – 40 %, 2.900 kom
– Poljski javor (Acer campestre): 10 – 20 %, 1.525 kom
– Gorski javor (Acer pseudoplatanus): do 10 %, 550 kom
– Graden (Quercus petraea): do 10 %, 550 kom
– Lipa (Tilia platyphillos): do 10 %, 550 kom
– Češnja (Prunus avium): do 10 %, 600 kom
– Čremsa (Prunus padus): do 10 %, 575 kom
Grmovnice pa so sestavljene iz naslednjih vrst:
– Rdeči dren (Cornus sanguinea): 30 %, 675 kom
– Enovrati glog (Crataegus monogyna): 20 %, 475 kom
– Črn trn (Prunus spinosa): 20 %, 475 kom
– Rumeni dren (Cornus mas): 10 %, 250 kom
– Kalina (Ligustrum vulgare): 10 %, 225 kom
– Brogovita (Viburnum opulus): 10 %, 200 kom
