Minute za jezik predvajane 13.4.2010 so obravnavale stopnjevanje prislovov in pridevnikov. Nini Cijan se je tokrat pridružila Joža Lakovič.
Pridevniki imajo dvostopenjsko stopnjevanje (t.i. elativno stopnjevanje). Tako gre lahko za predpono pre- ali pa se uporabi prislov (hudo lep, zelo lep, absolutno lep… ).
Ali pa tristopenjsko stopnjevanje z osnovnikom primernikom in presežnikom. V takšnem primeru pa se uporabijo obrazilne končnice –ši, -ji, -ejši (npr. dober, boljši; najboljši, lahek, lažji, najlažji, najlažji…) ali pa s prislovom bolj ali manj in najbolj ali najmanj. Izvedbo s prislovom se uporablja pri besedah, ki pomenijo barvo (npr. bel), pridevniki, ki imajo samo določno obliko (npr. divji) ali pridevniki, ki so nastali iz deležnikov (npr. usahel, kuhan, vroč). Enako je tudi s pridevniki, ki se končajo na en at au ast pri katerih je bolj primerno stopnjevanje s prislovom bolj. A so tudi tukaj izjeme npr. bogat- bogatejši, pravičen-pravičnejši (pravopis dovoljuje tudi bolj pravičen), lasat-lasatejši (pravopis dovoljuje tudi bolj lasat).
Pri prislovih praviloma ni težav, se pa pri prislovih, ki se končujejo na –JŠE, -ŠJE in –ŽJE lahko zadnji soglasnik izpusti (z izjemo težji). Tako je npr. boljše-bolje, cenejše-ceneje, višje-više … Se pa jezik nagiba v smer neuporabe š-ja.
Video si lahko ogledate tukaj.