Po kočevski bo železniški progi oz. železniški progi do Kočevja bo vlak predvidoma zopet zapeljal 1.4.2019. Zaključek projekta modernizacije kočevske proge pa bo zaključen predvidoma julija 2020, ko bo stekel tudi potniški promet.
Kot so iz Direkcije Republike Slovenija za infrastrukturo sporočili za Uporabno stran bo tovorni promet na relaciji Ribnica – Kočevje stekel pod posebnimi pogoji in s progovno hitrostjo 10-30 km/h. Do dokončne izgradnje signalnovarnostnih naprav (SVTK) in pridobitve novega obratovalnega dovoljenja bo na celotni progi Grosuplje – Kočevje lahko naenkrat vozil le en tovorni vlak in sicer en vlak na delovni dan. Na DRSI pričakujejo, da se bo v tem času povezava uporabljala predvsem za prevoz hlodovine.
Kaj pa potniški promet do Kočevja?
Vse skupaj se je pravzaprav vleklo zaradi 3. faze projekta (izgradnja SVTK) za katerega so pogodbo dokončno podpisali januarja 2019. Rok za izvedbo del je 18 mesecev in to pomeni, da bo dokončanje predvidoma julija 2020. 3. faza projekta Modernizacije kočevske proge vključuje tudi ureditev nivojskih prehodov, tako da na celotnem odseku železniške proge Grosuplje-Kočevje ne bo več nezavarovanih nivojskih prehodov.
Koliko časa bo trajal vožnja od Kočevja do Ljubljane ali pa od Ribnice do Ljubljane?
Zadnji redni potniški vlak je v Kočevje pripeljal 18.4.1968, kasneje je vozil le do Velikih Lašč. Leta 1971 pa je bi promet na kočevski progi za potniški promet dokončno ukinjen. Po končanju nadgradnje železniške proge št. 82 Grosuplje – Kočevje bo največja dovoljena progovna hitrost med 60 in 100 km/h. Kot ocenjujejo pri DRSI, bo ob pol minutnem postanku na vseh postajah in postajališčih vožnja med Kočevjem in Ljubljano trajala 86 minut. To je sicer le ocena, saj je dolžina potovanja odvisna od številnih faktorjev, poleg števila postankov tudi od prilagoditve števila vlakov na določenem odseku proge.
Zgolj za primerjavo. Čas vožnje potniškega vlaka med Ribnico in Ljubljano je po voznem redu iz leta 1964 trajal med 106 in 120 minutami. Po novih ocenah bo vožnja s postankom na vseh postajah in postajališčih trajala 68 minut, kar je vsaj 38 minut manj.
Povečane investicije v železniško infrastrukturo so spodbudna informacija, a žal moramo najprej nadoknaditi več kot desetletje nevlaganja, to pa bo trajalo nekaj let in predvsem številnih prilagoditev na železniških progah, saj obvoznih železniških poti za glavne koridorje nimamo oz. so ti praktično neuporabni. Modernizacija glavnih koridorjev pa je ključna za razvoj železniškega prometa.