Zavarovanje lastnega brezžičnega omrežja je nekako tako kot zaklepanje hiše ali pa avtomobila, s to razliko, da je pri hiši in avtomobilu to samoumevno.
Ker ima sedaj skoraj vsak svoje Wi-Fi omrežje predvsem zaradi praktičnih razlogov bi se moral zavedati, da mora za prenos podatkov med usmerjevalnikom (router) ali dostopno točko (access-point) in računalnikom zavarovati. Nekaj let nazaj je bila opravljena kratka raziskava koliko je odprtih in koliko zaklenjenih omrežij v Ljubljani. Rezultati so bili porazni, sedaj pa je najverjetneje še huje. Zato je spodaj nekaj hitrih nasvetov/navodil, kako se zavarovati pred nezaželenim vstopom v lokalno omrežene.
Najprej je potrebno spremeniti geslo za dostop do routerja. To se stori v spletnem vmesniku, ki je navadno dostopen preko IP naslova 192.168.0.1 ali 192.168.1.1. .Sprememba gesla je potrebna za to, da nastavitev, ki jih uporabnik naredi ne bo mogel vsak spremeniti.
Naslednja točka je sprememba SSID imena. Gre za ime brezžičnega omrežja, ki ga router ustvari. Ta nastavitev se navadno nahaja v splošnih nastavitvah usmerjevalnika.
Tretja točka pa je varnostna. Da bo omrežje varovano mu je potrebno določiti kodiranje (enkripcijo). Najbolj razširjene so tri enkripcije WEP, WPA in WPA2. WEP je vrsta kodiranja, ki se jo da dešifrirati v manj kot minuti, zato se jo na vse načine izogibajte. Izberite kodiranje WPA ali še novejšo WPA2 kodiranje, a je tukaj potrebno opozoriti, da je to kodiranje kompatibilno z opremo izdelano po letu 2006. Tako je najboljša izbira WPA2, če pa je katera od naprav, ki se nanjo priklaplja starejša izberite WPA.
Koda, ki jo vnesete poleg izbire kodiranja naj bo sestavljena vsaj iz črk in številk, priporočen pa je tudi kakšen poseben znak (npr:!, $, %, &, ?…). Geslo si zapomnite, saj ga boste potrebovali ob prvi povezavi naprave v omrežje.
To so tri osnovne stvari, ki bi jih moral upoštevati vsak, ki ima brezžično omrežje. Usmerjevalniki so sedaj tako napredni, da imajo še kup drugih funkcij, ki še povečajo zaščito. Tako jih ima veliko vgrajeno požarno zaščito (firewall), filtriranje računalnikov po MAC naslovih, vsaki napravi lahko dodelite stalen IP naslov in mnogo drugega. Če pa bi vsi upoštevali vsaj prve ti nasvete bi bilo mnogo manj vdorov v omrežja in računalnike.