Železnica do Vrhnike, severna ljubljanska železniška obvoznica Vižmarje-Črnuče-Laze in vodmatski lok so tri železniške povezave, ki so nekoč že obstajale. Zdaj pa so del projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag in predštudije upravičenosti za nadgradnjo regionalnih železniških prog v RS ter železniškega omrežja na področju LUR, ki je trenutno v izdelavi.
Rezultati projektne naloge v letu 2020
Prej omenjena projektna naloga bo iskala možne ukrepe za zagotovitev prepustnosti in opremljenosti železniških prog v Ljubljanski urbani regiji (LUR). Glavni cilj je tako zagotovitev celovitega prometnega sistema, ki se osredotoča na povečanje atraktivnosti javnega potniškega prometa. Mejna leta, ki jih bodo morali upoštevati so 2019, 2020, 2030 in 2040. Na ta način bi lahko dobili nekakšen kratkoročni in dolgoročni vpogled v načrte v železniško infrastrukturo, ki bi ga moralo izvesti Ministrstvo za infrastrukturo.
Oživitev opuščenih železniških prog
Na srečo pa se projektna naloga ne bo omejevala na LUR, ampak bo proučila možnosti oživitve nekaterih opuščenih železniških povezav in izgradnjo novih. Med opuščenimi so: nova železniška povezava do Vrhnike, povezava Gornja Radgona – Avstrijska Radgona, Vodmatski lok v Ljubljani in Vižmarje-Črnuče-Laze. Med novimi pa Redics-Lendava-Lipovci (Beltinci) in seveda povezava do ljubljanskega letališča na Brniku.
Železniška povezava do Vrhnike
Vrhnika je bila vse do 16.1.1966 povezana z železniško povezavo, ki so jo zgradili leta 1899 in leta 1934 podaljšali do postaje Vrhnika trg v središču Vrhnike. Železniška povezava je bila zgrajena primarno zaradi manjših rudnikov v vrhniški okolici, lastnik enega je bil tudi kasnejši ljubljanski župan Ivan Hribar.
Železniška povezava za Vrhniko se je odcepila na železniški postaji Brezovica, dolga je bila okoli 19 km. Potniški vlaki, ki so iz Ljubljane do Vrhnike vozili 38 minut so ustavljali na postajah in postajališčih: Ljubljana, Brezovica, Lukovica, Log, Drenov Grič, Vrhnika in Vrhnika trg. Glede na količino dnevnih migracij na tem delu, bi bila izgradnja te povezave za marsikoga izjemno dobra, hkrati pa bi umirila naraščanje prometa na avtocesti med Ljubljano in Vrhniko, ki v konicah ne zmore sprejeti tolikšne količine pločevine.
Železniška povezava Vižmarje-Črnuče-Laze
Vižmarje-Črnuče-Laze je ljubljanska severna železniška obvoznica, ki je povezovala gorenjski in štajerski (zasavki) krak železnice, saj so se Nemci želeli izogniti dolgotrajnim italijanskim carinskim postopkom v Ljubljani, ko je bila ta pod italijansko zasedbo. Povezava je obratovala v času nemške okupacije med letoma 1942 in 1945. Zahodni del 18 km dolge enotirne trase med Vižmarjami in Črnučami je bil odprt 5.10.1942, vzhodni del od Črnuč do Laz pa 15.8.1943.
Po koncu je bil najprej demontiran vzhodni del, do leta 1947 pa še zahodni del. Ko so progo demontirali, so leta 1948 ob razmišljanju o ureditvi ljubljanskega železniškega vozlišča že predvideli njeno obnovitev in podaljšanje za 9 km od Vižmarij so Viča. Leta 1949 so dela žal ustavili. Povezava Vižmarje-Črnuče-Laze bi vsekakor razbremenila Ljubljansko železniško postajo. Za potniški promet morda ne bi bila tako zelo zanimiva, bi bila pa precej bolj zanimiva za tovorni promet, ki bi med gorenjskim in štajerskim (zasavskim) krakom lahko potekal mimo Ljubljane.
Vodmatski lok
Vodmatski lok je še ena nekdanja ljubljanska železniška obvoznica. Ta je povezovala železniško progo proti Zidanemu mostu in dolenjsko progo proti Novemu mestu mimo ljubljanske železniške postaje na kateri je v tem primeru potrebna menjava smeri. Vodmatski lok je bil zgrajen leta 1916, po koncu 1. svetovne vojne je bil demontiran, a leta 1945, takoj po koncu 2. svetovne vojne ponovno zgrajen. Ohranil se je do 60-ih let, ko so izvedli rekonstrukcijo ljubljanskega vozlišča.
Vodmatski lok je potekal od današnje Ribniške ulice do Vodmatske ulice, kjer se priklopil na dolenjsko progo ob Grablovičevi ulici. Od vseh ljubljanskih železniških obvoznic, če upoštevamo še Tivolski lok, ki ga bodo nekega dne začeli graditi, je to obvoznica z najmanj potenciala, saj je eden izmed krakov, ki ga povezuje, regionalna proga. Glede na to, da se v letu 2020 za potniški promet odpira proga do Kočevja in da se bo morda nekoč prenovila proga do Karlovca, pa bi lahko prišli do točke, ko bi takšna povezava bila zelo uporabna.
Vir zemljevidov: Wikipedia (1), (2), (3)