Plačevanje s plačilnimi karticami se marsikomu zdi nekaj vsakdanjega, a še vedno številni podjetniki v Sloveniji svojim kupcem ne omogočajo tovrstnega plačila. Praviloma gre za manjše podjetnike, trgovine, pa tudi kmetije, ki se kljub vsakoletni rasti transakcij s plačilnimi karticami, še niso odločili, da kupcem ponudijo to obliko plačevanja.
Plačevanje s plačilnimi karticami v Sloveniji raste
Mastercard je v zadnji MasterIndex raziskavi razkril, da so Slovenci kot najbolj priljubljen način plačevanja navedli debetno kartico. Ta odstotek se je od leta 2015 iz 73% dvignil na 78% v letu 2019. Večina plačilno kartico uporablja vsaj enkrat do dvakrat tedensko, 40% vprašanih pa kartico uporablja za več kot 80% vseh svojih nakupov. Prav tako je večina odgovorila, da se jim ne zdi problematično kartično plačevanje zneskov nižjih od 5€. Zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 se je v letu 2020 delež uporabnikov plačilnih kartic zagotovo povečal, še več pa je tistih, ki uporabljajo brezkontaktni način plačevanja.
Kako podjetnik svojim kupcem omogoči kartično plačevanje?
S tem vprašanjem se prej ali slej zagotovo srečajo vsi podjetniki, ki imajo opravka s potrošniki. Tako na fizičnih prodajnih mestih kot v spletnih trgovinah. Zagotovo pa se jih kar nekaj ne odloči za možnost kartičnega plačevanja zaradi strahu, kako vse skupaj poteka in kaj vse je treba postoriti. Da bi se te težave razblinile, je spodaj nekaj ključnih pojasnil, kako do vzpostavitve kartičnega poslovanja.
Kako začeti?
Za možnost sprejemanj kartičnih plačil se mora podjetnik obrniti na ustreznega ponudnika. V večini so to banke pridobiteljice, ki jim s tujko rečemo acquirer (ACQ). V največji meri so to kar banke, pri katerih ima podjetnik odprt poslovni račun. Niso pa banke pridobiteljice edine, ki podjetniku omogočijo kartično plačevanje, saj se zadnje čase pojavljajo tudi alternativni ponudniki t.i. PSP-ji (Payment Service Provider). Podjetnik nato podpiše dvo-partitno pogodbo, ta se sklepa med pridobiteljem (ACQ ali PSP) in podjetnikom.
Kako je s POS terminalom in sprejemanjem različnih kartic?
POS terminal, ki omogoča kartična plačila, lahko zagotovi podjetnik sam, a v veliki večini gre za najemniški model. Tako je tudi najmanj skrbi s samim delovanjem kartičnega plačila. Pridobitelj ima navadno licence različnih kartičnih shem. Trgovec mora zato preveriti, s katerimi shemami ima določen pridobitelj (ACQ ali PSP) sklenjene pogodbe. Večina pridobiteljev pa sprejema vodilne globalne plačilne sheme, kot so Mastercard, Maestro in Visa. Te tudi predstavljajo večino globalnih kartičnih transakcij.
Kaj pa provizija za kartično plačilo?
Marsikateri trgovec se za kartično plačevanje ne odloči zaradi strahu pred provizijami, ki jih bodo plačevali. A neredko se zgodi, da je skupni strošek manipulacije z gotovino višji kot pri kartičnih plačilih. Je pa provizija pri kartičnih plačilih odvisna od poslovne politike pridobitelja in pogajanj z njim. Prav tako so te neredko vezane na določene dosežene mejnike npr. mesečni kartični promet v številu in volumnu. Provizije so lahko enotne (t.i. blended) ali pa so odvisne od posamezne sprejete kartice. Torej se lahko razlikuje, ali je bilo plačilo opravljeno s kreditno ali debetno kartico, ali je bila izdana v evropskem gospodarskem prostoru ali izven njega in tako naprej. V vsakem primeru pa je višina provizije stvar dogovora med pridobiteljem in podjetjem/trgovcem.
Pojavljajo se tudi moderne rešitve
V svetu pa se zadnje čase pojavlja tudi razvoj rešitev, ki bodo omogočile plačevanje s karticami prek mobilne naprave (npr. telefon) brez dodatne strojne opreme. Na tak način bi se na prodajnih mestih lahko izognili uporabi POS terminalov. Vsekakor bo treba zagotoviti, da bo naprava, ki se jo bo uporabilo za tovrstno transakcijo skladna z ustreznimi standardi (Mobile EMV), največ težav pa bo predstavljala avtentikacija oz. varen vnos PIN-a. Nekaj modernih rešitev je že na voljo tudi v Sloveniji, a kljub uporabi mobilnega telefona še vedno uporabljajo dodatni terminal, ki je namenjen branju kartice in vpisovanju PIN-a.
Spletna trgovina
Število spletnih trgovin se povečuje tudi v Sloveniji. Pri spletnih kartičnih plačilih t.i. e-commerce se vse izvaja virtualno, skladno z EU regulativo (PSD2/RTS) se zahteva uporaba t.i. močne avtentikacije z uporabo dveh neodvisnih faktorjev. Ta novost se do konca leta 2020 obeta tudi pri slovenskih izdajateljih. Kartična plačila na spletu in posebnosti povezane z njim, bodo tema naslednjega tovrstnega članka, saj je na tem področju morda še več odprtih vprašanj, kot jih je bilo pri klasičnem plačevanju s fizičnimi POS terminali.